- Gradišće – Koper
- Podpeč – Zanigrad – Hrastovlje
- Slum – Roč – Hum
- Draguć – Paz – Gradinje – Gologorica
- Pićan – Gračišće – Lindar
- Pazin – Beram
- Oprtalj – Čirkoti – Rakotule
- Vižinada – Božje polje – Labinci
- Višnjan – Bačva – Poreč
- Sv. Lovreč – Kloštar
- Šorići – Dvigrad – Kanfanar
- Žminj – Svetvinčenat
- Bale – Batvači – Fažana – Pomer
- Bičići – Barban – Prodol
- Jasenovik – Nova Vas – Vranja
- Plomin – Brseč – Lovran
Bale – Batvači – Fažana – Pomer
Sv. Foška
Sv. Foška
V cerkvi sv. Foške se 13. februarja, na dan svetnice, odvija velika procesija. Tedaj je velika gneča, atmosfero cerkve pa je treba doživeti v samoti. Zgrajena je na vogalu ene od centurij, delu antične razdelitve obdelane zemlje. Centuriacija je najbolj ohranjena prav na področju Vodnjana. Ta antični spomenik je enako vreden kot bližnja Arena, Slavolok Sergijev ali Avgustov tempelj. Na tem področju je, razen gostote arheoloških spomenikov, največja koncentracija kažunov, tradicionalnih istrskih suhozidnih gradenj. V bližini sv. Foške se nahaja edini kraj, kjer so skupno zgrajeni trije kažuni, potem najstarejše datiran kažun ter kažun z najširšim obsegom.
Stenska slika v sv. Foški je nastala v začetku 12. stoletja, neposredno po izgradnji cerkve. Tehnološko je zanimiva, ker ni freska temveč poltempera. Kristus sedi na prestolu, okrašenem z dragulji, znotraj mandorle mavričnih barv. Z desnico blagoslavlja na vzhodnjaški način, z levico pa drži knjigo na kolenih. Na njej skrajšano piše ego sum omnipotens deo (jaz sem vsemogočni Bog). Mandorlo v nebo dvigajo štirje angeli, a pod njimi šest apostolov začudeno opazuje Vnebohod. Prizor je reduciran na šest apostolov zaradi formata ter, da bi se ohranila velikost figur in s tem monumentalnost kompozicije. Ozadje je razdeljeno na pet vodoravnih pasov. V najbolj najnižjem pasu se nahajajo apostoli in Kristusova stopala. Nad njim je svetlejši pas, katerega se apostoli dotikajo le s svojimi avreolami. Na tem delu je bilo zapisano latinsko besedilo, ki je danes neberljivo in je verjetno služilo kot predloga za prizor. Na samem vrhu, nad nebesi, je široka bordura pleternega ornamenta. Pod Vnebovhodom sta dva ptiča, ki pijeta iz keliha, simbol evharistije. Na temenu apside so ostanki Sedes Sapientiae (Marija na prestolu s Kristusom v naročju). Opazna je skrajna stilizacija figur v geometrizirani ornament. Pripisane so severnoitalijanski delavnici, ki je uporabljala predloge južnoitalijanskega porekla.
Natisni stran Pošlji prijatelju
