Page 73 - reVITAS_KULTiPRIR_HR-SLO

eden najlepših nacionalnih parkov na Hrvaškem je kraj, kjer je zgodovina z naravnimi lepotami ustvarila razkošne kulise, ki jemljejo dih vsakemu obiskovalcu. Nekoč in zdaj, vedno enak nepozaben vtis. Otočje, ki ima površino 33,9 km², je od kopna ločeno s 3 km širokim Fažan-skim kanalom. Nahaja se severozahodno od Pulja, tvori pa ga 14 otokov in otočkov, med katerimi sta največja Veliki in Mali Brijun.

Iz njihove bogate zgodovine bomo prve sledove človeškega delovanja našli že v 3. tisočletju pr. n. št. Prebivalci Brionov so se takrat ukvarjali z obdelova-njem zemlje, živinorejo, lovom in ribolovom, orožje in orodje pa so izdelo-vali iz kamna in kosti, kar dokazuje tudi neolitsko naselje polzemljank v za-livu Soline. Po Rimljanih so od 6. do 8. stoletja na otočju vladali Bizantinci, tako kot v Istri. Nekaj časa je bilo otočje pod Franki, potem pod oglejskimi patriarhi, od 14. stoletja dalje pa so vladale Benetke. V teku stoletij je bilo otočje zapuščeno, prebivalstvo pa se je izselilo zaradi pogostih epidemij malarije. Novo stran življenja so Brioni zapisali ob koncu 19. stoletja, ko so postali last industrialca P. kupelwiesera, ki jih je spremenil v ekskluzivno letovišče. Pod njegovim vodstvom so Brioni postali neizogibna turistična destinacija, o čemer govori tudi podatek, da je nemški cesar Viljem II. oto-čje obiskal celo šestkrat. Tam so poleg poznejših prestolonaslednikov bivali tudi številni drugi veljaki, ki so ob podeželskem življenju promovirali polo, golf in tenis, otočje pa je bilo uvrščeno na seznam priznanih središč mon-denega sveta. Zgradili so vodovod, dolg 2 km, s katerim je pod Fažanskim kanalom napeljana voda s celine. Za potrebe turizma so bila urejena arheo-loška najdišča in parki. Razkošje narave pa predstavlja več kot 680 domačih in eksotičnih rastlinskih vrst ter 150 vrst ptic.

Brioni imajo številne kulturno-zgodovinske spomenike, med katerimi je najbolj znana in ohranjena rimska podeželska vila iz 1/2. stoletja s termami in Venerinim templjem, bizantinski castrum ter bazilika sv. Marije iz 5.–6. stoletja in cerkev sv. Germana iz 15. stoletja.

jedan od najljepših nacionalnih parkova u Hrvatskoj mjesto je gdje je povijest s prirodnim ljepotama kreirala raskošne kulise koje ostavljaju bez daha svakog posjetitelja. Nekad i sad, istom snagom i jačinom dojma. Otočje površine 33,9 četvornih kilometara odvojeno je od kopna tri kilo-metra širokim Fažanskim kanalom. Smješteno je sjeverozapadno od Pule, a čini ga 14 otoka i otočića od kojih su najveći Veliki i Mali Brijun. Iz njihove sadržajne povijesti izdvajamo prve tragove ljudskog djelovanja već u 3. tisućljeću pr. krista. Žitelji Brijuna tada su se bavili ratarstvom, stočarstvom, lovom i ribolovom, a oružje i oruđe izrađivali su od kamena i kostiju, što potkrepljuje neolitsko naselje poluzemunica u zaljevu Soline. Nakon Rimljana, od 6. do 8. st. otočjem su, kao i Istrom, vladali Bizantinci. Neko su vrijeme bili pod Francima, potom pod akvilejskim patrijarsima, a od 14. st. vladala je Mletačka Republika. Tijekom stoljeća otočje je za-pušteno a stanovništvo se iselilo zbog učestalih haranja malarije. Novu stranicu života Brijuni upisuju krajem 19. st. postavši svojinom industrijalca P. kupelwiesera koji ih je pretvorio u ekskluzivno ljetovalište. Pod njego-vim vodstvom Brijuni su izrasli u nezaobilazno turističko odredište, o čemu svjedoči i podatak da je njemački car Vilim II. posjetio otočje šest puta. Ondje su osim kasnijih prestolonasljednika boravili i mnogi drugi uglednici koji su uz ladanjski život promovirali polo, golf i tenis, a otočje je tako svr-stano među renomirana središta mondenog svijeta. Izgrađen je vodovod dug dva kilometra kojim je ispod Fažanskoga kanala dovedena voda s ko-pna. Za potrebe turizma uređeni su arheološki lokaliteti i parkovi. Raskoš prirode predstavljena je s više od 680 domaćih i egzotičnih vrsta biljaka te 150 vrsta ptica.

Brijuni obiluju kulturno-povijesnim spomenicima među kojima su najpo-znatiji i najočuvaniji rimski ladanjski dvorac iz 1./2. st. s termama i Vene-rinim hramom, zatim bizantski castrum te bazilika sv. Marije iz 5./6. st. i crkva sv. Germana iz 15. st.

71

OdTIS čASA