Page 75 - reVITAS_KULTiPRIR_HR-SLO

njen razvoj je v veliki meri temeljil na bri-onskem otočju , saj je bila najbližje pristanišče. Podatki govorijo, da je bila že v 1. stoletju proizvo-dnja amfor izjemno pomembna. Zraven Fažane je iz Pulja vodila znamenita cesarska Flavijevska ce-sta, ki je Trst povezovala s Puljem. V starih doku-mentih se Fažana omenja kot starodavna župnija, ki je v začetku 11. stoletja po volji cesarja darovana puljskim škofom. Sledila so obdobja pripadnosti različnim grofovskim družinam, oglejskim patri-arhom ter puljskim patricijem. Stoletja pod pra-porjem Republike Svetega Marka so se odrazila na videzu primorskega kraja. Tu so se vodili boji med Benečani in Genovljani ter odhajale ladje v viško bitko. V času Italije so Brioni do vojnih let nadaljevali življenje elitnega podeželskega kraja, in to najprej v družinski tradiciji kupelwieserovega sina, potem pa pod skrbjo italijanske države. Tako so se v Fažani vzpostavljale razne gospodarske in prometne dejavnosti, kot je izdelovanje lesenih la-dij, proizvodnja stekla, alkoholnih in brezalkolnih pijač ter tovarna za predelavo rib.

Po prvi svetovni vojni je bila Fažana, tako kot cela Istra, del Italije, po drugi svetovni vojni pa je posta-la del Hrvaške v jugoslaviji. Brioni so postali Titova rezidenca in tako določili način življenja okolice. Sem so prihajali številni državniki, politični vodi-telji iz vseh celin, gospodarstveniki in umetniki, Fažana pa je postala zaprto območje za tujce, kar je onemogočalo njen napredek. Tovarne so bile premeščene, posamezni deli so bili zaprti vse do ustanovitve samostojne Republike Hrvaške, ko so otočje odprli za javnost, s tem pa tudi Fažano za obiskovalce in turiste.

Tu se je preteklost podpisala v cerkvici sv. elizeja, ki je bila postavljena na ruševinah iz 6. stoletja, cer-kvi karmelske Matere Božje z lopico in zvonikom iz 9. stoletja ter freskami iz 15. stoletja ter župnijski cerkvi sv. kozme in Damjana iz 15. stoletja.

73

OdTIS čASA