Page 66 - reVITAS_KULTiPRIR_HR-SLO

Iako brojni nalazi iz prapovijesti – kultura iz neolita, grobne gomile iz brončanog doba, ostaci gradina iz željeznog doba, dijelovi naselja starih Histra na sedam lokacija – grade slojevitu priču o prvom i kasnijem životu u kanfanaru, u povijesnim bilješkama najupečatljivija je crtica o poveza-nosti kanfanara s Dvigradom. Neraskidiva je to veza još od srednjeg vijeka. Povijest kaže da su stanovnici drevnog Dvigrada, bježeći pred napadačima i bolestima, osnovali kanfanar. Sa sobom su ponijeli sve ono što su smatrali svetim i dragocjenim, primjerice zastavni jarbol iz 15. st. koji danas krasi trg ili prekrasnu propovjedaonicu u crkvi sv. Silvestra. Širenjem kanfanara crkvica iz 13. st. postaje tijesna, pa se na tom mjestu u 17. st. gradi nova i veća, danas župna – crkva sv. Silvestra. U nju su, iz dvigradske bazilike sv. Sofje, prenesena spomenuta propovjedaonica, oprema, namještaj i li-turgijski pribor. kanfanar se još više razvija kada je za austrijske vladavine izgrađena željeznička pruga do Pule a mjesto dobilo veliku i modernu po-staju. Sagrađen je i odvojak za Rovinj pa kanfanar postaje jedino željeznič-ko čvorište u Istri.

U naselju je crkva sv. Valentina iz 18. st., nastala na mjestu starije. Izvan mjesta je crkva sv. Agate iz 12. st. s očuvanim freskama. Uz cestu prema Dvigradu su ostaci benediktinskog samostana s romaničko-gotičkom cr-kvom sv. Petronele.

čeprav številne najdbe iz prazgodovine , neolitska kultura, grobovi iz bronaste dobe, ostanki gradišč iz železne dobe, deli starih naselij Histrov na sedmih lokacijah, gradijo večplastno zgodbo o prvem in kasnejšem življenju v kanfanarju, je v zgodovinskih zapisih najpomembnejša črtica o povezanosti kanfanarja in Dvigrada. To je neločljiva vez že od srednje-ga veka. Zgodovina govori, da so prebivalci starodavnega Dvigrada, ko so bežali pred napadalci in boleznimi, ustanovili kanfanar. S seboj so vzeli vse tisto, kar so imeli za dragoceno in sveto, na primer jambor za zastavo iz 15. stoletja, ki danes krasi trg, ali pa prečudovito prižnico v cerkvi sv. Silvestra. S širitvijo kanfanarja je cerkvica iz 13. stoletja postala pretesna, zato so na tem mestu v 17. stoletju zgradili novo in večjo, danes župnijsko cerkev sv. Silvestra. Vanjo je iz dvigradske bazilike sv. Sofje prenesena omenjena pri-žnica, oprema, pohištvo in liturgični pribor.

kanfanar se je še bolj razvijal, ko je bila v času avstrijske vladavine zgrajena železniška proga do Pulja, kraj pa je dobil veliko in moderno postajo. Zgra-jen je bil tudi odcep do Rovinja, tako da je kanfanar postal edino železniško vozlišče v Istri.

V naselju je cerkev sv. Valentina iz 18. stoletja, ki je nastala na mestu starejše. Zunaj mesta je cerkev sv. Agate iz 12. stoletja z ohranjenimi freskami. Ob cesti proti Dvigradu so ostanki benediktinskega samostana z romansko-gotsko cerkvijo sv. Petronele.

Kanfanar

OTISAk vRemenA

64