Bale – Batvači – Fažana – Pomer

Fažana

Sv. Kozma in Damjan

Župnijska cerkev sv. Kozme in Damjana je dolga gotska stavba, zaključena s poligonalnim prezbiterijem. O njenem gotskem izvoru priča kamniti inventar (portal in luneta na pročelju ter kustodija v prezbiteriju) kot tudi ostanki stenskih slik. Predromanska spolija, ki omenja škofa Firmina, vzidana na pročelju kaže na možnost, da je na tem mestu obstajala starejša cerkev. Danes je v Istri le šest cerkva posvečenih sv. Kozmi in Damjanu, izmed katerih je fažanska ena najstarejših in poleg tega še župnijska.

Na južni steni ladje so ob gotskem oknu ostanki narativnega prizora, v katerem je opaziti figure vojakov in dele arhitekture. Nad njo se nahaja bogato sestavljena bordura s perspektivno  upodobljenimi konzolami, ki so plastično oblikovane s senčenjem in nagnjene v smeri prezbiterija, kar kaže na to, da je cerkev pred baročno predelavo ostrešja bila nižja. Ohranjena je dopasna upodobitev figure v oklepu, ki vihti buzdovan. Od druge figure je ohranjeno samo orožje, podobno glefi ali helebardi. Najverjetneje je upodobljeno mučeništvo kakega svetnika. Tudi ta freska s svojim ornamentalnim repertoarjem kaže na kontinentalno poreklo.

V zakristiji je ohranjena stenska slika s prizorom Križanja. Z leve in desne strani se nahajata stoječi figuri sv. Kozme in Damjana, medtem ko pod križem klečita Marija Magdalena na levi in donator na desni. Ohranjen je skoraj cel okvir slike, sestavljen iz enostavnega prepleta. Slika je medtem zelo propadla, relativno dobro sta ohranjeni le figuri sv. Marije Magdalene in sv. Damjana. Iz slednjega lahko razberemo vse morfološke karakteristike oblikovanja, ki nam bodo pomagale pri pripisovanju tega dela. Oblačila, ki jh nosi so iz časa poslikave, 16. stoletja. Oblečen je v ozke hlače, kratko nošo, ki mu sega do kolen z ozkim in okoli vratu zapetim ovratnikom, ogrnjen s plaščem in klobukom širokih krajcev. Figure imajo močno anatomijo, mišičaste in skladno oblikovane roke in noge, ki izstopajo prav zaradi oprijetih oblačil. Fiziognomije svetnikov so stilizirane, tipizirane, medtem ko so na obrazu donatorja portretne karakteristike. V koloritu prevladujejo hladne modre in zelene ter oranžno-rdeče barve, ki z vijoličasto dajejo značilno barvno lestvico, tipično paleto slikarja Dominika, ki smo ga zasledili tudi na drugih lokacijah v Istri. Največjo podobnost je opaziti v upodobitvi sv. Nedelje na severni steni v Bačvi, ki ima vse opisane slikarske značilnosti. Ta atribucija je zanimiva tudi zato, ker se je mojster Dominik v Višnjanu podpisal kot prebivalec Vodnjana ("Dignano"). Mislilo se je, da je "Dignano" istoimensko naselje v Furlaniji, ampak, sodeč po obsežni produkciji te delavnice v Istri, se nagibamo k tezi, da je Dominik zares bil meščan istrskega Vodnjana.

Natisni stran Pošlji prijatelju