- Gradišće – Koper
- Podpeč – Zanigrad – Hrastovlje
- Slum – Roč – Hum
- Draguć – Paz – Gradinje – Gologorica
- Pićan – Gračišće – Lindar
- Pazin – Beram
- Oprtalj – Čirkoti – Rakotule
- Vižinada – Božje polje – Labinci
- Višnjan – Bačva – Poreč
- Sv. Lovreč – Kloštar
- Šorići – Dvigrad – Kanfanar
- Žminj – Svetvinčenat
- Bale – Batvači – Fažana – Pomer
- Bičići – Barban – Prodol
- Jasenovik – Nova Vas – Vranja
- Plomin – Brseč – Lovran
Bale – Batvači – Fažana – Pomer
Fažana
Sv. Marija Karmelska
Majhno ribiško naselje je eno redkih obalnih istrskih mest, ki so pred navalom turistov ohranila primorski značaj. Čeprav je v nedavni preteklosti živela v senci Brijonov kot njegovo tranzitno pristanišče, se je danes razvila v prepoznavno turistično destinacijo. Eden od zaščitnih znakov Fažane je sardela, a ribiško tradicijo dokazuje prireditev, na kateri učijo, kako soliti te ribe.
Naselje je nastalo na mestu antične keramične delavnice, ki je izdelovala amfore. V času od konca 14. do sredine 16. stoletja se Fažana urbanistično definira v strukturo, ki je prepoznavna še danes. Dva pomembna urbanistična poudarka sta sakralna objekta: kapela sv. Marije Karmelske, na vhodu v mesto, na križišču poti za Pulj in Vodnjan ter cerkev sv. Kozme in Damjana, ki tvori osrednji del glavnega mestnega trga.
Sv. Marija Karmelska je kapelica enostavne gotske arhitekture, enoladijska, šilasto obokana in ravno zaključena. Njen nastanek lahko povežemo s širjenjem kulta Marije Karmelske po podelitvi privilegijov, ki jih je v 14. stoletju izdal papež Janez XXII. Cerkev v Fažani govori o zgodnjem širjenju njenega kulta v Istri. Deloma sta ohranjeni dve plasti stenskih slik. Na starejši je danes težko berljiv prizor, v sredini katerega je okrogla mandorla, iz katere žarijo svetlobni žarki. Ni jasno, kaj je bilo v njej. Ob straneh so figure klečečih angelov z rokami prekrižanimi na prsih, ki gledajo v središče prizora. Tisto, po čemer ta slika izstopa, je neprebrani notni zapis nad opisanim prizorom. Zgleda, da preostanek cerkve ni bil poslikan. Freska je zelo poškodovana, od izvirnega kolorita ni dosti ostalo. Stilne karakteristke kažejo na slikarstvo pod vplivom mednarodne gotike.
Mlajše stenske slike prikazujejo prizore iz življenja nekega svetnika. Nekoč je bilo šest narativnih prizorov na vzdolžnih stenah cerkve, stilno pa pripadajo kontinentalnim vplivom poznogotskega stenskega slikarstva Istre.
