- Gradišće – Koper
- Podpeč – Zanigrad – Hrastovlje
- Slum – Roč – Hum
- Draguć – Paz – Gradinje – Gologorica
- Pićan – Gračišće – Lindar
- Pazin – Beram
- Oprtalj – Čirkoti – Rakotule
- Vižinada – Božje polje – Labinci
- Višnjan – Bačva – Poreč
- Sv. Lovreč – Kloštar
- Šorići – Dvigrad – Kanfanar
- Žminj – Svetvinčenat
- Bale – Batvači – Fažana – Pomer
- Bičići – Barban – Prodol
- Jasenovik – Nova Vas – Vranja
- Plomin – Brseč – Lovran
Bičići – Barban – Prodol
Barban
Sv. Anton
Barban je naselje v južni Istri, na vzhodnem robu nekdanjega agerja antične kolonije Pulj. Njegova pozicija na vzpetini nad dolino Raše mu je v preteklosti omogočala pomemben strateški položaj. Če se vozimo po cesti Labin – Pula, si težko predstavljamo kakšne zanimivosti skriva Barban, ki se nahaja tik ob prometnici. Zaradi tega, na žalost, številni mimoidoči nikoli ne odkrijejo njegove lepote.
Naselje je znano po Trci na prstenac, pomembno pa je tudi kot središče najzgodnejše slovanske kolonizacije tega dela Istre. Prav tako je pomembno zaradi svoje družbene ureditve ter vloge vaških županov, ki se je v teh krajih čvrsto održala. Urbanistično je Barban naselje kolonov, ki se je razvilo v kaštel, kot npr. Boljun ali Svetvinčenat. Od ohranjene spomeniške dediščine je vredno omeniti cerkev sv. Nikolaja, ložo in palačo Loredan. Nahajajo se na mestu starejšega kaštela, od katerega je v korpusu cerkve ohranjen polkrožni stolp. Jugozahodno od župnijske cerkve je obrambni stolp, ki je z zidom povezan z glavnimi mestnimi vrati. Razen naštetega so med največjimi vrednostmi naselja dve barbanski cerkvici poslikani s freskami: sv. Anton in sv. Jakob.
Sv. Anton se nahaja pred glavnimi mestnimi vrati. V notranjosti so ohranjene srednjeveške stenske slike iz začetka 15. stoletja, ki so obilno popisane z glagolskimi grafiti. Umetnostnozgodovinska interpretacija teh stenskih slik je ostala pri ocenah Branka Fučića, da gre za slikarstvo zgodnjega quattrocenta pod vplivi trecenta severnoitalijanskega slikarstva. Na južni in severni steni so uprizori iz življenja sv. Antona, medtem ko je na vzhodni steni upodobitev Marije na prestolu ter v spodnjem delu vrsta svetnikov: sveta Uršula, sveti Blaž, Duniž... Karakterističen je sistem bordur in ornamentalni repertoar, ki ta cikel povezuje s tistim v cerkvici sv. Katarine v Svetvinčentu. Poslikala jih je delavnica pod močnim vplivom tedanjega južnotirolskega stenskega slikarstva.
Natisni stran Pošlji prijatelju
