Draguć – Paz – Gradinje – Gologorica

Paz

Sv. Vid

Če prihajate v Paz iz smeri Boljuna, boste naleteli na vzpetino, na kateri se nahaja pokopališče in kapela sv. Vida, s katere se odpira pogled na naselje. Prav s te točke je Paz upodobil umetnik, ki je izdeloval grafike za Valvasorjevo knjigo Slava vojvodine Kranjske. Od takrat se skoraj nič ni spremenilo, le da je kaštel propadel in ga je zarastel bršljan. Slaba novica za umetnostne zgodovinarje, dobra pa za ljubitelje špargljev, ki tukaj rastejo v izobilju.

Zunanjščina cerkve je enostavna, s preslico za tri zvonove in z lopico, ki ima zagrajeni severno in južno steno kot zaščito pred vetrovi. Znotraj, v prezbiteriju, sta obstajali dve vrisani apsidi, kasneje odstranjeni. Ta tipologija je posebnost istrskega podnebja; še jo bomo omenjali. Freske so ohranjene le na vzhodni steni, tako da se vidi odtis odstranjene apside. No, pomembnejši je kulturnozgodovinski pomen ohranjenih fresk. Naslikal jih je Albert iz Konstanza, mesta na jugu Nemčije ob Bodenskem jezeru. Konstanz je znan po pomembnem cerkvenem koncilu iz začetka 15. stoletja. To je čas, ko v alpskem prostoru prevladuje t.i. mehka gotika, slog, ki je nastal na temeljih mednarodne gotike, ki se prav tako odraža v Albertovih delih. Na mestu leve odstranjene apside se nahaja Devica Marija z otrokom na bogato izrezljanem, kot čipka prozornem gotskem prestolu. Pajčolan na njeni glavi se lomi v igri gub in pri tem oblikuje impresiven volumen. Desno od tega prizora je upodobitev Boga Očeta, ki sedi na prestolu in v rokah drži razpetega Kristusa, znana kot Prestol milosti. Med njima je golobica Svetega Duha, ki zaključuje ta specifičen prikaz Sv. Trojice. Albertova kontinentalna komponenta je njegov grafizem, ki si ga bomo zapomnili opazujoč risbo las in brade Boga Očeta.

Albert se je v istrskem kraju udomačil in se pogosto podpisoval v hrvaščini, v glagolici. Po najnovejših raziskavah se mu lahko pripišejo še freske v Pićnu, Balah, Jasenoviku, Plominu, Brseču, Lovranu.

Natisni stran Pošlji prijatelju