- Gradišće – Koper
- Podpeč – Zanigrad – Hrastovlje
- Slum – Roč – Hum
- Draguć – Paz – Gradinje – Gologorica
- Pićan – Gračišće – Lindar
- Pazin – Beram
- Oprtalj – Čirkoti – Rakotule
- Vižinada – Božje polje – Labinci
- Višnjan – Bačva – Poreč
- Sv. Lovreč – Kloštar
- Šorići – Dvigrad – Kanfanar
- Žminj – Svetvinčenat
- Bale – Batvači – Fažana – Pomer
- Bičići – Barban – Prodol
- Jasenovik – Nova Vas – Vranja
- Plomin – Brseč – Lovran
Draguć – Paz – Gradinje – Gologorica
Gradinje
Vsi Sveti
Meander istrskih poti nas pripelje do mesta, s katerega ni več poti napre,j kot da smo prišli do samega konca Istre. Pogled s ceste nad naseljem na Plominski zaliv je ena od vizur, ki nam vzame dih. Ta naravni žep je obdarjen z blagodejnim vplivom mediteranske klime ter tako sredi kontinentalne Istre naletimo na drevesa oljk. Tako kot v Pazu je tudi tukaj Valvazorjeva grafika zabeležila videz mesta, nekoliko hiš in obrambni stolp, ki se je medtem zrušil. Edini manjkajoči detajl je najpomembnejši spomenik tega zaselka, pokopališka kapelica Vseh svetih.
Zunanjščina je enostavna, z vrisano apsido, zvonikom na preslico in lopico pred pročeljem. Če pokukamo za oltar, bomo zagledali majhen čudež istrskega stenskega slikarstva. Starejša plast stenske poslikave tehnično ni freska, narejena je na plasti gostega apnenega mleka, ki je tenko nanešen na suhi omet. Predstavlja vrsto apostolov in angelov. Čeprav so na videz rustični in očesu današnjega opazovalca neprivlačni, je lepoto teh slikarij treba poiskati v njihovi neposrednosti, uživati v liniji potez, ki jo vleče trda mojstrova roka, da bi za sabo pustila figure, ki jih bo častil neuki istrski kmet. Te freske so med najstarejšimi istrskimi freskami, s konca 13. stoletja. Na mlajši plasti poslikave, v gotski tradiciji Deisisa, Kristusa na prestolu obdajata sv. Sikst, papež, na naši desni in sv. Lovrenc, Sikstov diakon, na levi.V nasprotju z gotsko ikonografijo in ornamentiko je tonsko modeliranje in prostorska prepričljivost figur bližja renesančni miselnosti. Datacijo v konec 15. stoletja nam potrjuje glagolski grafit na papeževih oblačilih, ki ga je leta 1526 vrezal pop Ambrožić, duhovnik boljunskega kapitlja.
Natisni stran Pošlji prijatelju
