- Gradišće – Koper
- Podpeč – Zanigrad – Hrastovlje
- Slum – Roč – Hum
- Draguć – Paz – Gradinje – Gologorica
- Pićan – Gračišće – Lindar
- Pazin – Beram
- Oprtalj – Čirkoti – Rakotule
- Vižinada – Božje polje – Labinci
- Višnjan – Bačva – Poreč
- Sv. Lovreč – Kloštar
- Šorići – Dvigrad – Kanfanar
- Žminj – Svetvinčenat
- Bale – Batvači – Fažana – Pomer
- Bičići – Barban – Prodol
- Jasenovik – Nova Vas – Vranja
- Plomin – Brseč – Lovran
Gradišće – Koper
Koper
c. Marijinega vnebovzetja
V času beneške dominacije je Koper bil najpomembnejše središče v Istri in njeno največje mesto, velikost njegovega staromestnega jedra pa impresionira še danes. Neizogibna postaja je glavni mestni trg s Pretorsko palačo, ložo in stolnico Marijinega vnebovzetja. Če se odpravite naprej po ozkih ulicah, boste naleteli na številne gotske stavbe: hišo Percauz, Carpacciovo hišo, palaco Almerigogna, hišo Favento-Guzzi in veliko drugih. Poleg številnih stavbarjev ima Koper v srednjem veku tudi slikarje. Znana je slikarska družina Klerigin, ki je skozi generacije zadovoljevala potrebe svoje sredine po okraševanju sakralnih prostorov. Iz dokumentov nam je znan tudi slikar Peter iz Kopra in zaradi tega preseneča slaba ohranjenost srednjeveških fresk.
Prvo bomo našli v rotundi Karmelske Matere Božje, nedaleč stran od stolnice. Z vrha njene kupole, kot iz nebeškega oboka, nas opazuje monumentalni Kristus na prestolu. Sedi na mavrici, z desnico nas blagoslavlja, medtem ko v na kolenu naslonjeni roki, drži razprto knjigo, iz katere beremo – ego sum lux mundi (jaz sem luč sveta). Ozadje je erodirane zelenkasto – modre barve, posuto z zvezdicami obledelega pigmenta. Ni si je težko zamisliti jo v sijaju njenega nastanka in morda lahko občutimo, kako nas prevzema svetloba Kristusovega sporočila. Nekateri elementi oblikovanja Kristusove fi gure nakazujejo, da lahko likovne vzore iščemo v krogu riminiškega slikarstva 14. stoletja. Razen te freske je v luneti križnega hodnika nekdanjega frančiškanskega samostana ohranjena freska s tremi dopasnimi figurami, v katerih je zaznati toskanske vire. V sredini je prikazana Devica Marija z otrokom med dvema svetnikoma, ki sta najverjetneje sv. Elija in sv. Nazarij. Čeprav so v obeh omenjenih freskah očitni vplivi severnoitalijanskih delavnic nebeneškega izvora, je najbolj verjetno, da so umetniki, ki so jih ustvarili, prišli v Koper preko Benetk. Poleg le-teh je treba omeniti še eno sprano in neberljivo Križanje z Devico Marijo in sv. Janezom v kapeli sv. Tomaža.
Poleg fresk obiščite še sarkofag sv. Nazarija, ki je hranjen v stolnici. Ta milanski zgodnjekrščanski mučenik je po legendi prvi koprski škof, njegove relikvije pa so shranjene v tem lepem gotskem sarkofagu. Ozdravlja hrome in izganja zle duhove, kar je prikazano tudi na sarkofagu. Zato ga lahko prosimo, da nam noge še naprej služijo na naši nadaljnji poti.
Natisni stran Pošlji prijatelju
