Oprtalj – Čirkoti – Rakotule

Rakotole

Sv. Miklavž

Iz Čirkotov v Rakotule lahko pridemo iz Motovuna, če v Karojbi zavijemo proti Poreču. Cerkev sv. Miklavža se nahaja na pokopališču. Freske je leta 1925 odkril istrski prerodi- telj pop Luka Kirac. Do sedaj so bile napačno pripisane slikarstvu giottovske tradicije. So ene izmed redkih ohranjenih fresk v Istri nedvomno beneškega porekla.

Prizori so iz legende o sv. Miklavžu. Prizor svetnikovega rojstva na južni steni je eden najbolj ohranjenih v tem ciklu. Prikazan je znotraj arhitekturnega okvirja, v katerem postelja porodnice, nad katero je obešena, zavesa zavzema prvi plan. Izčrpana mati sv. Miklavža leži dotikajoč se otroka. Izmed figur v ozadju nam pogled pritegne ženska, ki se približuje porodnici s posodo, v kateri je pečen piščanec. V prizoru sv. Miklavža, ki seka drevo so, najbolj ohranjeni deli glav meščanov, ki iz mestnih vrat opazujejo, kako svetnik podi poganske demone, ki so živeli v drevesu. Prizori iz življenja svetnika so naslikani z relativno široko barvno in tonsko lestvico, z risbo sigurne poteze. Figure so definirane z jasnimi volumni, gibi so določeni z kretnjami in obrazi individualizirani. Inkarnat je narejen s kontrastom pastelne zelene in rožnate barve. Volumen je zaokrožen s temno risbo in poudarjen z belimi osvetlitvami. Svetniki, ki so podobni tistim v ladji, so deloma ohranjeni v apsidi, ampak v bolj živih barvah. Verjetno zato, ker so restavrirani v različnih obdobjih in z različnimi materiali. Mislilo se je, da je te figure naslikala druga delavnica, ampak Morellijeva analiza detajlov, posebej golšasti vratovi, valovite linije brade in las, mesnata spodnja ustnica in uho ter brki oblikovani kot ribji rep, potrjuje, da je celoten cikel izdelal en slikar. Če se zagledamo v roko svetnika v apsidi, v elegantnem gibu kot pri kakšnem manekenu, bomo najbolje opazili slikarjevo kvaliteto.

Natisni stran Pošlji prijatelju