- Gradišće – Koper
- Podpeč – Zanigrad – Hrastovlje
- Slum – Roč – Hum
- Draguć – Paz – Gradinje – Gologorica
- Pićan – Gračišće – Lindar
- Pazin – Beram
- Oprtalj – Čirkoti – Rakotule
- Vižinada – Božje polje – Labinci
- Višnjan – Bačva – Poreč
- Sv. Lovreč – Kloštar
- Šorići – Dvigrad – Kanfanar
- Žminj – Svetvinčenat
- Bale – Batvači – Fažana – Pomer
- Bičići – Barban – Prodol
- Jasenovik – Nova Vas – Vranja
- Plomin – Brseč – Lovran
Pazin – Beram
Beram
Sv. Marija na Škrilinah
Na poti do Berma se pogled nanj odpre nenadoma. Viden je vrh zvonika, z gostim gozdom zaraščeno naselje pa je le slutiti. Pred pedesetimi leti so terase hriba bile obdelane in so nudile popolnoma drugačen pogled na to akropolsko naselbino, ki sta ji prazgodovina in srednji vek oblikovala današnji videz.
Freske v cerkvi sv. Marije na Škrilinah so najbolj znane stenske slike v Istri, a poleg puljske Arene in Evfrazijeve bazilike tudi najbolj znan kulturni spomenik Istre. Poznogotske freske je 8. novembra 1474 dokončala delavnica mojstra Vincenca iz Kastva po naročilu bratovščine sv. Marije, o čemer nas obvešča latinski napis na južni steni nad stranskim vhodom. Prvi prizor, ki ga zagledamo, ko vstopamo skozi to odprtino, je nenavadna upodobitev norca na njeni desni špaleti. Ko se nam po nekaj trenutkih oko privadi na neosvetljeno notranjost, se kot v kakšnem lutkovnem gledališču pojavljajo figure svetnikov znotraj polj, okvirjenih z vzpenjajočimi akantovimi listi. Prizori iz Marijinega in Kristusovega življenja so pomešani s svetniškimi prizori. Ena izmed najspretnejših upodobitev je Kristusov krst, čigar figura se lahko kosa z vsemi sodobnimi stvaritvami podalpske provenience. Jasno oblikovane figure, kot sta Jožef v Begu v Egipt in kralj David z violino, so v nesorazmerju s slabše naslikanimi figurami Vhoda v Jeruzalem in Molitve na Oljski gori. Rustična komponenta slednjih prizorov je zgodnejše raziskovalce napeljevala, da so to slikarstvo razglasili za lokalno izražanje. Na zahodni steni, nad prizoroma Izvirnega greha in Kolesa sreče, obiskovalce najbolj privablja Mrtvaški ples. Ena izmed najstarejših ohranjenih upodobitev te teme, nastala po epidemiji bubonske kuge. Strah pred smrtjo in enakost vseh pred neizogibnostjo življenjskega konca je aktualna tema tudi danes, ko opazujemo predstavnike vseh stanov in življenjske dobe. Ob razplesanih okostnjakih v tihi povorki proti odprtem grobu korakajo trgovec in vitez, berač, otrok in gostilničar ter svetovni in duhovni poglavarji. Ritem razplesanim okostnjakom daje sama smrt, ki igra na dude. Precizno izrisane figure jasnega in delikatno izpeljanega volumna kot tudi kompozicijsko in koloristično ravnotežje celote nas prepričajo o spretnosti njenega slikarja. Vplivi nemških in nizozemskih grafičnih listov, kot so tisti Mojstra s zvitki, nas ponovno napeljujejo na to, da Vincencovo likovno formacijo iščemo blizu virov severnjaške gotike Knitterungstila (ostro lomljene, cevaste gube draperije), a to je področje današnje Koroške.
Natisni stran Pošlji prijatelju
