- Gradišće – Koper
- Podpeč – Zanigrad – Hrastovlje
- Slum – Roč – Hum
- Draguć – Paz – Gradinje – Gologorica
- Pićan – Gračišće – Lindar
- Pazin – Beram
- Oprtalj – Čirkoti – Rakotule
- Vižinada – Božje polje – Labinci
- Višnjan – Bačva – Poreč
- Sv. Lovreč – Kloštar
- Šorići – Dvigrad – Kanfanar
- Žminj – Svetvinčenat
- Bale – Batvači – Fažana – Pomer
- Bičići – Barban – Prodol
- Jasenovik – Nova Vas – Vranja
- Plomin – Brseč – Lovran
Pazin – Beram
Pazin
Sv. Nikolaj
Pazin je nekoč bil središče nekdanje Pazinske grofije in današnje upravno središče Istrske županije. Najbolje je priti konec junija, ko potekajo Dnevi Julesa Verna. Ta začetnik znanstvene fantastike je bil navdahnjen s Pazinom in njegovo globoko jamo, nad katero se dviga srednjeveški Pazinski kaštel, eden najlepših in najbolj ohranjenih v Istri. Pod kompaktnim volumnom njegovega masivnega obzidja se počutimo majhni, neizogibno razmišljamo o njegovi neosvojljivosti.
Pot do župnijske cerkve sv. Nikolaja nam markira visok, od cerkve ločen zvonik. Gotski prezbiterij triladijske cerkve z zvezdasto rebrastim obokom je v celoti poslikan. Freske so nastale po letu 1456, ki je letnica izgradnje oboka. Freske so kvaliteten import, pripisane so eni od južnotirolskih delavnic, ki je poslikala križni hodnik župnijske cerkve v Brixnu. Naročniki tega cikla so lokalni fevdalci, katerih grbi se bahajo na sklepnikihoboka. Ob prizorih Geneze se na oboku nahajajo sv. Mihael in borba dobrih in zlih angelov. Na stene prezbiterija so prenešeni listi Biblie pauperum, nizozemske štiridesetlistne lesorezne tiskovine in predhodnice evropskega tiska, ki je pogosto služila kot grafična predloga. Za baročnim oltarjem je skrito Križanje z množico spremljevalnih figur. Zelo bogata barvna lestvica je vrsto let bila neopazna zaradi koprene nesnage, ki se je naložila čez freske. Z restavratorskim čiščenjem je Kristusovo rojstvo zablestelo v izvirnih barvah. To vrhunsko slikarstvo izstopa po kvaliteti. Nekoč se je mislilo, da je pazinska delavnica vplivala na razvoj poznogotskih delavnic v Istri, ta cikel pa je izločen iz celotnega korpusa srednjeveškega stenskega slikarstva Polotoka. Napis na slavoloku nam govori, da so te slike, najboljše, kar se jih je takrat dalo naročiti, nastale za slavo božjo: Gloria in excelsis Deo.
Natisni stran Pošlji prijatelju
