- Gradišće – Koper
- Podpeč – Zanigrad – Hrastovlje
- Slum – Roč – Hum
- Draguć – Paz – Gradinje – Gologorica
- Pićan – Gračišće – Lindar
- Pazin – Beram
- Oprtalj – Čirkoti – Rakotule
- Vižinada – Božje polje – Labinci
- Višnjan – Bačva – Poreč
- Sv. Lovreč – Kloštar
- Šorići – Dvigrad – Kanfanar
- Žminj – Svetvinčenat
- Bale – Batvači – Fažana – Pomer
- Bičići – Barban – Prodol
- Jasenovik – Nova Vas – Vranja
- Plomin – Brseč – Lovran
Pićan – Gračišće – Lindar
Gračišće
Sv. Marija na placu
Gračišće vabi s pisanimi dogodki: na fešti od maneštri lahko tekmujete na oslih, zatem se lahko udeležite srečanja oldtajmerjev, razstave vin srednje Istre, uprizoritve živih jaslic, tekmovanja gorskih kolesarjev Downhill ter glasbenega festivala Melodije Istre in Kvarnerja. Naselje se nahaja na cesti, ki povezuje Pazin, upravno središče srednjeveške Pazinske kneževine, s Pićnom, središčem nekdanje škofije. V Gračišću so pićanski ško e imeli poletno rezidenco. Eden najpomembnejših urbanističnih spomenikov Istre najvišje ambientalne vrednosti je nastal skoraj na en mah tekom 15. in 16. stoletja, o čemer danes pričajo številne datirane stanovanjske in sakralne stavbe. Edino ohranjeno pričevanje starejših obdobij je razpelo, ki je hranjeno v cerkvi sv. Eufemije, mojstrovina romanskega rezbarstva in eno izmed petih ohranjenih romanskih razpel v Istri. Gosto urbanistično tkivo dvonadstropnic, zbitih v ulične nize, je najbolj značilno in najbolje ohranjeno v ulici pod Fumijo. V takšnem urbanizmu najbolj izstopajo stavbe fortifikacijskega karakterja, med katerimi izstopa ohranjen renesančni stolp. Poleg fortifikacijskih objektov na robu naselja so v njegovem tkivu urbanistični akcenti sakralni objekti. Glavni mestni trg, ki je od nekdaj bil središče komunalnega življenja občine, obrobljata dve arhitektonsko pomembni stavbi: palača Salomon v slogu beneške cvetoče gotike in severnjaško koncipirana cer kev sv. Antona, kapela pićanskih škofov.
V samem središču trga je kapela sv. Marije, eden izmed najzanimivejših primerov istrske gotske sakralne arhitekture. V desni zgornji del pročelja vzidan epigrafski spomenik priča, da je gradnjo cerkve naročil meščan Petar Beračić, 5. avgusta 1425 jo je posvetil pićanski škof Grgur, po poreklu iz Koroške, sezidal pa lokalni graditelj Dento. Cerkev je v celoti stkana iz pravilno in gladko obdelanih masivnih klesancev gračiškega kamna sivca. Najnižja vrsta kamnitih blokov štrli iz fasade kot klopca okoli cerkve, s tem pa je zares postala mesto zbiranja in središče komunalnega življenja. Strešni venec je poudarjen z debelimi kamnitimi ploščami na izstopajočih, masivnih konzolah, streha pa je pokrita s kamitimi ploščami – skrilami. Pred cerkvijo je v 17. stoletju dozidana lopica. Ob stavbi se nahaja kamnita mera za žito, pomembno pomagalo v trgovini in meritvah dajatev lokalnega prebivalstva cerkvi in fevdalcem. Razen v Gračišću so takšne mere ohranjene v Pićnu, Gologorici in Barbanu.
Cerkveno notranjost so dokončali trije slikarji. Niso poslikane vse stene, temveč samo prezbiterij, kar je običajna praksa v lokalnem srednjeveškem stenskem slikarstvu. Na najstarejšem neposlikanem ometu se nahajajo posvetilni križi, grafit ladje in napis z gotskimi latinskimi črkami v hrvaščini Stara baba Wchosa, ki je vpraskan v sveži omet. Na severni steni po atributu ključa prepoznamo sv. Petra zraven pa še enega apostola, ki ga odkrivamo po knjigi. Na žalost glave niso ohranjene, oblikovanje draperije in rok pa govori o kvalitetnem slikarstvu v tradiciji trecenta. Ostale prizore je naredil drug slikar. Poklon kraljev zavzema največji del vzhodne stene. V arkadah pod njo je vrsta svetnikov, med katerimi, pod oknom, dva angela držita Veronikin prt. Te gotske freske so slabo raziskane, po koloritu, ornamentih, detajlih obraza in draperije pa so najbolj podobne stenskim slikam v cerkvi sv. Antona v Barbanu. Na južni steni je v pripravljalni risbi skiciral Oznanjenje. Prizor Kristusovega polaganja v grob v luneti prezbiterija je povezan z delovanjem mojstra Dominika iz Vidma. Njegova delavnica je poleg sv. Marije v Gračišću poslikala številne druge istrske cerkve in je zato Dominik, ob lokalnem slikarju Antonu iz Padove, najplodnejši slikar 16. stoletja. Srečali ga bomo tudi v bližnjem Lindarju.
Natisni stran Pošlji prijatelju
