- Gradišće – Koper
- Podpeč – Zanigrad – Hrastovlje
- Slum – Roč – Hum
- Draguć – Paz – Gradinje – Gologorica
- Pićan – Gračišće – Lindar
- Pazin – Beram
- Oprtalj – Čirkoti – Rakotule
- Vižinada – Božje polje – Labinci
- Višnjan – Bačva – Poreč
- Sv. Lovreč – Kloštar
- Šorići – Dvigrad – Kanfanar
- Žminj – Svetvinčenat
- Bale – Batvači – Fažana – Pomer
- Bičići – Barban – Prodol
- Jasenovik – Nova Vas – Vranja
- Plomin – Brseč – Lovran
Pićan – Gračišće – Lindar
Pićan
Sv. Mihael
Pićan je bil središče najmanjše istrske škofije. Zaradi njene velikosti in majhnih prihodkov so jo imenovali škofija od orehov. Pripadala je Oglejskem patriarhatu. V srednjem veku so ško e večinoma bili germanskega ali italskega porekla. Pravico patronata nad imenovanjem pićanskega škofa je imel nemški cesar. Vršili so funkcijo generalnih vikarjev oglejskega patriarhata ter so, kot »potujoči« ško e, posvečevali cerkve na širokem področju patriarhata, posebno v slovenskih deželah.
Stenske slike v cerkvi sv. Mihaela je spomladi leta 1947 odkril Branko Fučić. Ohranile so se samo na severni in deloma na zahodni steni. Prikazujejo Poklon kraljev, Zadnjo večerjo, Molitev na Oljski gori, Judežev poljub, Kristusa pred Pilatom, Bičanje in sv. Jurija. Okrnjeni cikel Kristusovega življenja je nastal v klimi kozmopolitske gotske dvorne umetnosti. V nekaterih prizorih, kot je Judežev poljub, so figure nagnetene kot sardine. Deli prizora so gosto postavljene človeške glave, v prostorskih tričetrtinskih profilih in naglih nagibov, ki se lomijo v vratu. Grafično oblikovanje volumna, ki je doseženo s senčenjem s tenkimi linijami okra, je stilna posebnost te delavnice in eden od razlogov za povezovanje tega cikla s slikarstvom Alberta iz Konstanza.
Cerkev sv. Mihaela je potopljena v čarobno, mitološko pokrajino. Pravljičnost mesta lahko v začetku avgusta doživite na Legendfestu, festivalu narodnih pripovedk, legend in mitov Istre.
Natisni stran Pošlji prijatelju
