
- Gradišće – Koper
- Podpeč – Zanigrad – Hrastovlje
- Slum – Roč – Hum
- Draguć – Paz – Gradinje – Gologorica
- Pićan – Gračišće – Lindar
- Pazin – Beram
- Oprtalj – Čirkoti – Rakotule
- Vižinada – Božje polje – Labinci
- Višnjan – Bačva – Poreč
- Sv. Lovreč – Kloštar
- Šorići – Dvigrad – Kanfanar
- Žminj – Svetvinčenat
- Bale – Batvači – Fažana – Pomer
- Bičići – Barban – Prodol
- Jasenovik – Nova Vas – Vranja
- Plomin – Brseč – Lovran
Slum – Roč – Hum
Hum
Sv. Hieronim
Če se iz podnožja Roča pomikamo proti Humu, gremo po poti Aleje glagolašev, ki jo tvori enajst znamenj, posvečenih glagolici in koreninam slovanske pismenosti. Hum je znan kot »najmanjše mesto na svetu«. To ni mesto v današnjem pomenu besede, temveč v srednjeveškem. Urbaniteto mu dajejo obzidje in funkcije upravnega središča nad bližnjimi vasmi. Eden izmed običajev, ki je preživel iz srednjega veka, je izbira župana. Obnovljen je bil leta 1977 in poteka vsako leto v mesecu juniju. Sicer pa, kar nas vabi v Hum, je pokopališka cerkev sv. Hieronima.
Njena notranjost skriva dragocene freske iz konca 12. ali začetka 13. stoletja. Na slavoloku je prizor Oznanjenja, postavljen pred neko mestno arhitekturo. Angel je v gibanju, z vihravo draperijo, Devica Marija pa sedi na prestolu in prede volno. To je apokrifni motiv iz Jakobovega protoevangelija, priljubljen na krščanskem Vzhodu. Najlepši prizori so Snemanje s križa in Polaganje v grob na severni steni. Na njih je opaziti mojstrstvo slikarja. Da se vam v spomin vtisne posebnost tega slikarstva, ostanite trenutek dlje pred figuro sv. Arimateja in njegovimi plemenitimi starčevskimi potezami ter draperijo skrajno leve figure. Občutek plastičnosti je dosežen z dosledno izmenjavo svetlih in temnih potez barve, s katerimi so oblikovane gube na oblačilih figur. Skrajni robovi oblačil so poudarjeni s svetlimi konturami, lumeggiaturami, detajli arhitekture pa z belo barvo. Do sedaj je bila izpostavljena bizantinskost kot dominantna komponenta tega slikarstva. Novejše raziskave pa so to slikarstvo umestile kot vezni člen med beneško – oglejskim in avstrijsko – salzburškim slikarskim krogom. Še vedno odmevajo Fučićeve misli, da izjemna kvaliteta te poslikave prekaša možnosti okolja in lokalnih naročnikov, zato je naročnik verjetno bila Oglejska patriarhija, največji fevdalni mogočnik tedanje Istre.
Ključ cerkvice se nahaja v konobi, in ko ga boste vračali, ne odidite lačni. Ljubezen do Istre gre tudi skozi želodec, zato morate probati istrsko supo, fuže, pljukance, pršut, tartufe, šparglje, malvazijo in/ali teran. Če pridete v oktobru, se lahko udeležite fešte od žganja. Po tem priporočam, da ne sedete za volan, temveč da nadaljujete pot peš ali z vlakom. V bližini Huma je železniška postaja, s katere lahko pridete do Cerovelj. Od tam lahko nadaljujete pot v Draguć, Pazin, Lindar ali Paz.
Natisni stran Pošlji prijatelju