- Gradišće – Koper
- Podpeč – Zanigrad – Hrastovlje
- Slum – Roč – Hum
- Draguć – Paz – Gradinje – Gologorica
- Pićan – Gračišće – Lindar
- Pazin – Beram
- Oprtalj – Čirkoti – Rakotule
- Vižinada – Božje polje – Labinci
- Višnjan – Bačva – Poreč
- Sv. Lovreč – Kloštar
- Šorići – Dvigrad – Kanfanar
- Žminj – Svetvinčenat
- Bale – Batvači – Fažana – Pomer
- Bičići – Barban – Prodol
- Jasenovik – Nova Vas – Vranja
- Plomin – Brseč – Lovran
Slum – Roč – Hum
Roč
Sv. Rok
Roč je srednjeveško mestece, obdano z obzidjem v sklopu katerega so ohranjena glavna mestna vrata. Znotraj le-teh je postavljen majhen lapidarij, ki priča o tem, da je ta kraj bil pomembno naselje tudi v antiki. Ampak za razliko od antike, ki je svoja naselja postavljala v nižini, je imel srednji vek rajši vzpetine, s katerih so se prebivalci lažje branili. Znotraj obzidja so prebivalci Roča sezidali nekoliko cerkva.
Župnijska cerkev sv. Jerneja z zvezdasto rebrasto obokanim gotskim prezbiterijem ni bila nikoli raziskana in zaradi tega ne moremo vedeti, ali skriva freske.
Nasprotno je kapela sv. Antona bila raziskana in tako vemo, da so freske obstajale, ohranjeni pa so le težko berljivi fragmenti. Na enem fragmentu se nahaja znameniti grafit – Ročki glagolski abecedarij, znani glagolski spomenik iz začetka 13. stoletja, vpraskan na posvetilnem križu.
V prezbiteriju sv. Roka sta ohranjeni dve plasti fresk. Starejša iz 14. stoletja je le deloma vidna, ampak to zadostuje, da prepoznamo prizore mučeništva sv. Petra in Pavla, med katerima se nahaja prizor Čudež sv. Jakoba. Nad njimi se nahaja plast fresk, ki jih lahko uvrstimo v kontekst delavnice Janeza iz Kastva, ki smo ga spoznali v Hrastovljah, Gradišču in Podpeči, srečali pa ga bomo še v Barbanu in Božjem Polju. V spodnjem delu slike se nahajajo arkade z apostoli, v zgornjem, bolj poškodovanem, pa lahko zaslutimo Kristusa v slavi. Prizor prepoznamo po dveh živalih z zvitki, levu in orlu, simbolih evangelistov Marka in Janeza, ki sta v družbi vola (Mateja) in angela (Luka) obkrožala prestol, na katerem je sedel Kristus. Pred restavracijo so freske bile datirane v leto 1470, z odkritjem glagolskega grafita je datacija premaknjena na sam konec 15. stoletja. Ta grafit je podpis Šimuna Grebla, znanega ročkega popa glagoljaša. Razen tega, da se mu je treba zahvaliti za pomoč pri točni dataciji fresk, nas pop Greblo s svojim dejanjem vpeljuje v paralelno zgodbo o glagolskih grafitih, pogostih »spremljevalcih« istrskih fresk.
V Roču je možno videti repliko tiskarske preše, takšne, ki so jo uporabljali za tiskanje inkunabul, tudi glagolskih, knjig, ki so nastale v 15. stoletju, na začetku evropskega tiskarstva.
Natisni stran Pošlji prijatelju
