- Gradišće – Koper
- Podpeč – Zanigrad – Hrastovlje
- Slum – Roč – Hum
- Draguć – Paz – Gradinje – Gologorica
- Pićan – Gračišće – Lindar
- Pazin – Beram
- Oprtalj – Čirkoti – Rakotule
- Vižinada – Božje polje – Labinci
- Višnjan – Bačva – Poreč
- Sv. Lovreč – Kloštar
- Šorići – Dvigrad – Kanfanar
- Žminj – Svetvinčenat
- Bale – Batvači – Fažana – Pomer
- Bičići – Barban – Prodol
- Jasenovik – Nova Vas – Vranja
- Plomin – Brseč – Lovran
Šorići – Dvigrad – Kanfanar
Kanfanar
Sv. Agata
Ni možno zagotovo določiti, kdaj je bila cerkev zgrajena. Tiploško je vezana na predromansko gradbeno tradicijo, lahko pa je nastala tudi kasneje, v drugi polovici 11. stoletja, kar nakazujejo freske na prvi plasti ometa. Po oblikovnih, kompozicijskih in tehničnih karakteristikah slikarije datiramo v drugo polovico 11. stoletja.
V spodnjem registru na sredini apside je pokončna figura Device Marije z rokami dvignjenimi v molitev, na vsaki strani obdana s petimi apostoli. Število apostolov nas navaja na to, da na temenu apside prepoznamo dva, ki manjkata v spodnjem prizoru. Kristus je prikazan kot golobradi mladenič, ki v roki drži nenavaden napis: REX IUDEORUM. Na slavoloku Daritev Kajna in Abela nadomešča običajen prizor Oznanjenja. Svetnici Agata in Lucija se nahajata v poljih pod slavolokom. Bordure z geometričnimi motivi ponavljajo ornamentalni repertoar, ki je znan iz karolinškega slikarstva.
Z razdelitvijo ozadja za apostoli in z bordurami dosega slikar horizonatalno poudarjenost. Prizori so ornamentalno zastavljeni. Figure apostolov so naslikane v enostavnih, svečanih pozah, statičnost pa je poudarjena s spremembo barv njihovih oblačil. Razbija jo šele kompozicija na temenu apside, v kateri je razgibani Kristus z razširjenimi rokami ter figuri apostolov, ki prinašata darove, s čimer je poudarjen osrednji prizor tega ikonografskega programa. Z omejeno paleto barv dosega slikar zanimive koloristične akorde. Obraze in roke oblikuje s komplementarnim kontrastom zelene in rdeče barve. Vse barve so nanešene na svež omet, razen bele. Z njo gradi lumeggiature in napise nad apostoli, s časom pa je odpadla, tako da je sedaj komaj opazna. Apostolom so bile v teku časa izpraskane oči, pri čemer ne gre za vandalsko dejanje, temveč za dejanje neukega naroda, ki je mislil, da bo s tem prahom ozdravil očesne bolezni. Upajmo, da le-ta ni končal v očeh, ampak da so ga popili. Ta cerkev je bila znana po še eni stvari. K sv. Agati, ki so ji mučitelji odrezali dojki, so romale dojilje, katerim je usahnilo mleko.
Natisni stran Pošlji prijatelju
