- Gradišće – Koper
- Podpeč – Zanigrad – Hrastovlje
- Slum – Roč – Hum
- Draguć – Paz – Gradinje – Gologorica
- Pićan – Gračišće – Lindar
- Pazin – Beram
- Oprtalj – Čirkoti – Rakotule
- Vižinada – Božje polje – Labinci
- Višnjan – Bačva – Poreč
- Sv. Lovreč – Kloštar
- Šorići – Dvigrad – Kanfanar
- Žminj – Svetvinčenat
- Bale – Batvači – Fažana – Pomer
- Bičići – Barban – Prodol
- Jasenovik – Nova Vas – Vranja
- Plomin – Brseč – Lovran
Višnjan – Bačva – Poreč
Poreč
Evfrazijeva bazilika
Središče bogate srednjeveške škofije se je razvilo na matrici antičnega mesta, ki je vidna še danes v razporeditvi njegovih ulic pod pravim kotom. Poleg številnih ohranjenih srednjeveških stavb je najpomembnejša Mariji posvečena župnijska cerkev, bolj znana kot Evfrazijeva bazilika. Je del zgodnjebizantinskega kompleksa dvojne bazilike z atrijem, krstilnico in škofijo, pod zaščito UNESCA. Čeprav morate v baziliki občudovati njeno nepozabno notranjost, popolnoma ohranjene mozaike v srednji apsidi, kolonade marmornatih stebrov z zgodnjebizantiskimi kapiteli in ohranjenim štukaturami, z marmornatimi ploščami ograjeni prezbiterij in ciborij, namenite del pozornosti tudi freskam.
Stenske slike na zahodni steni, nad južnim vhodom, imajo otonsko morfologijo. Od nekdanjega prizora se je ohranil samo del spodnjega registra, Kristus na prestolu s knjigo v roki in dva svetnika, ki se mu približujeta z desne strani. Na zahodni steni je odlomek freske iz 14. stoletja, ki prikazuje neznano svetnico. V severni apsidi so fragmenti velarija s figuralnimi upodobitvami edini ohranjeni ostanek fresk. Najbolje so ohranjene tiste s konca 14. stoletja v nekdanji zakristiji, nad prezbiterijem nekdanje severne bazilike. Pomembnejše od fresk so arheološke najdbe z eksedro in sarkofagom sv. Mavra, zgodnjekrščanskega mučenika, ki naj bi, po legendi, bil prvi poreški škof. No, vrnimo se k freskam. Nastale so potem, ko je ta prostor že bil spremenjen v zakristijo. Na južni steni detajli kažejo na prizore iz Pasijona. Na severni steni je berljiv edino prizor z mučeništvom bradatega svetnika. V hriboviti pokrajini, nag do pasu, kleči ranjeni mučenik, katerega dva mučitelja brez milosti udarjata s kijem. Ne ve se točno, kdo je, mogoče sam sv. Mauro. Možno, da je to del mučeništva sv. Gervazija in Protazija, katerih kult je prav tako prisoten v Istri. Kakorkoli že, pomembno je oditi iz Poreča s spoznanjem, da ves blišč katedral počiva na kosteh krščanskih mučenikov.
Natisni stran Pošlji prijatelju
