- Gradišće – Koper
- Podpeč – Zanigrad – Hrastovlje
- Slum – Roč – Hum
- Draguć – Paz – Gradinje – Gologorica
- Pićan – Gračišće – Lindar
- Pazin – Beram
- Oprtalj – Čirkoti – Rakotule
- Vižinada – Božje polje – Labinci
- Višnjan – Bačva – Poreč
- Sv. Lovreč – Kloštar
- Šorići – Dvigrad – Kanfanar
- Žminj – Svetvinčenat
- Bale – Batvači – Fažana – Pomer
- Bičići – Barban – Prodol
- Jasenovik – Nova Vas – Vranja
- Plomin – Brseč – Lovran
Višnjan – Bačva – Poreč
Bačva
Sv. Jakob
V naselju južno od Višnjana se nahaja enoladijska cerkev sv. Jakoba z vrisano apsido. Freske so bile odkrite in restavrirane leta 1913. Tudi tukaj se nahajajo slike Dominika iz Vidma. Slabše stvaritve te delavnice, ki so podobne likovni kvaliteti ciklusa sv. Antona v Višnjanu, lahko prepoznamo tudi v sv. Mariji na placu v Gračišću in sv. Duhu zraven Štrpeda.
Boljšo izvedbo te delavnice lahko opazimo v zakristiji župnijske cerkve sv. Kozme in Damjana v Fažani. Ta atribucija je zanimiva zato, ker se v Višnjanu Dominik podpisuje kot prebivalec Vodnjana. Ta »Dignano« je bil interpretiran kot mesto v italijanski Furlaniji. Sodeč po zajetni produkciji te delavnice v Istri smo bolj naklonjeni tezi, da je Dominik zares bil prebivalec istrskega Vodnjana. Zadnja lokaliteta, ki jo lahko pripišemo njegovi delavnici, je Sv. Sebastijan v Lindarju. Skupnih detajli na slikah v Sovinjaku, Višnjanu, Bačvi in Fažani so enak ornamentalni repertoar, uporaba bordure oranžnega dvojnega traku in marmorizacija v spodnjem delu poslikave. Dominik je bolj uspešen, ko slika večje figure, kot je Bog Oče z vzvihrano draperijo na temenu apside ter simbolična upodobitev sv. Nedelje na severni steni, ženske figure, ki nadomešča Kristusa, ki trpi zaradi nespoštovanja nedeljskega počitka. Različna orodja predstavljajo dela, ki lahko motijo svetost nedeljskega počitka. Med drugimi figurami pritegne mladostni sv. Jurij v sodobnih oblačilih 16. stoletja. Pod Dominikovimi se nahaja starejša plast fresk z geometričnim vzorcem, najverjetneje iz romanskega obdobja.
Tudi v župnijski cerkvi sv. Marije Karmelske so obstajale freske. V luneti nad portalom so se ohranili ostanki ometa z vpraskanimi avreolami Device Marije z otrokom. Da je notranjost cerkve bila okrašena s kvalitetnimi gotskimi stenskimi slikami, nam govorijo neznatni fragmenti na zahodni in južni steni.
Natisni stran Pošlji prijatelju
