- Sečoveljske soline - Dolina Dragonje
- Sv. Peter - Nova vas - Padna
- Pomjan - Krajinski park: Kraški rob - Socerb
- Črni Kal - Osp - Kubed
- Momjan - Grožnjan - Pietrapelosa - Mirna
- Baštija - Kostanjica - Parenzana
- Oprtalj - Završje - Livade - Zrenj
- Istarske toplice - Motovunski gozd - Višnjan
- Jama Mramornica - Feštinsko kraljestvo - Jama Baredine
- Limski zaliv - Kloštar - Kontija - Dvigrad
- Kanfanar - Bale - Palud - Vodnjan - Brijuni - Fažana
- Svetvinčenat - Tinjan - Pićan - Gračišće
- Belaj - Šumber - Kožljak - Paz
- Čepićko polje - Kršan - Boljunski grad - Lupoglav
- Plomin - Kvarnerski zaliv - Brseč
- Krajinski park Učka - Mošćenice
Baštija - Kostanjica - Parenzana
Kostanjica
Po spodnjem in srednjem toku Mirne so pluli tudi počez, kar potrjuje zabeležena prevozniška dejavnost prebivalcev Kostanjice, znamenitih kostanjskih splavarjev.
Kraj je bil naseljen že v prazgodovini. Prvič je omenjen v 11. stoletju kot Villa de Castan v popisu dobrin, ki so bile podarjene oglejskim patriarhom. Po upravi devinskih gospodov in goriških grofov je bil pod habsburško oblastjo, Benetkam pa je pripadal od 16. stoletja dalje. Pisane sledi govorijo, da je Kostanjico skupaj z Završjem na dražbi kupil G. Contarini, čigar posest je bila do 18. stoletja. Benetke so ji namenile pomožno vlogo pri obrambi Završja. Na vhodu v naselje je trg z župnijsko cerkvijo, predelano mestno ložo in zvonikom. Hiše izhajajo iz 18. in 19. stoletja. Župnijska cerkev sv. Petra in Pavla je iz 17. stoletja, pokopališka cerkev posvečena sv. Štefanu pa iz 12. stoletja.