Belaj - Šumber - Kožljak - Paz

Belaj

Za razliko od ostalih gradov v Istri je Belaj naseljen in v njem poteka vsakdanje življenje kot pred stoletji. Obnovljen in življenjski, s svojim razkošjem spominja na svojo bogato zgodovino. Henrikova darilna pogodba iz sredine 11. stoletja je najstarejše pričevanje o njem. Ob tej priložnosti je grad kot nagrada za osvojeno hrvaško področje darovan Ulrichu Weimarskem, ki je tako poleg Lupoglava, Boljuna, Letaja, Roča in Kožljaka dobil tudi Belaj.

Grad, s katerim so kasneje upravljali oglejski patriarhi, so v začetku 14. stoletja prevzeli goriški grofje, v 16. stoletju pa so posesti prišle v roke Habsburžanom. V tem obdobju je bil stari belajski grad zapuščen, v bližini pa je bila postavljena utrdba Posrt, zelo pomembna v uskoški vojni kot zatočišče in močna baza avstrijskih nadvojvod. V vojni z Benetkami je Belaj utrpel veliko škodo, tako da ga je kasneje iz temeljev obnovil Daniele Barbo.

Kompleks je dragocena baročna arhitekturna celota, ki jo tvorijo stanovanjski del ter vinska klet in hlev. V pritličju je kapela sv. Henrika, edina v Istri, ki nosi njegovo ime.
Belaj je ob koncu 17. stoletja kupil knez Janez Vajkard Turjaški, njegovi potomci pa so grad obdržali v lasti vse do leta 1945, ko je bil konfisciran in nacionaliziran.

Natisni stran Pošlji prijatelju