Čepićko polje - Kršan - Boljunski grad - Lupoglav

Boljunski grad

Masivni obrambni zidovi in stolpi gradu, ki se prvič omenja v 11. stoletju, se povezujejo z zgodovinsko zgodbo o njegovi neosvojljivosti. Eden od razlogov za to je zagotovo kontinuirano obnavljanje obzidja vse do 17. stoletja. Na severozahodni strani gradu se je v 13. stoletju razvijalo polurbano naselje, čigar videz se definira do 19. stoletja. Srednjeveško obzidje mesta ni ohranjeno, čeprav so še v 19. stoletju obstajala južna ali Velika vrata. Glavna ulica poteka vzdolž slemena hriba, na glavnem trgu pa so ohranjene stavbe, ki so značilne za srednjeveške mestne komune. Boljun je znan po glagolski spomeniški dediščini: zapisi v kamnu in rokopisih matičnih knjig, bratovščinskih knjigah in dokumentih iz 16./17. stoletja, med katerimi izstopa Boljunska kronika.

V naselju je župnijska cerkev sv. Jurija mučenika iz 17. stoletja, cerkev sv. Kozme in Damjana z ostanki stenskih slik, ki se nahajajo tudi v podirajoči se cerkvi sv. Petra iz 14. stoletja, ter pod naseljem cerkev sv. Fabijana in Sebastijana iz 12. stoletja.