Istarske toplice - Motovunski gozd - Višnjan

Višnjan

To je področje, ki je že od nekdaj prepredeno z rimskim cestami, ki se odcepljajo iz Flavijevske ceste, glavne prometnice, ki je povezovala Trst, Poreč, Pulj in Reko, in ki ustvarjajo dostopne poti do posameznih naseljenih lokacij.
Sredi tega območja naletimo na Višnjan, njegova zgodovina pa sega v 2. stoletje pr. n. št. Z zmago Rima nad Histri je Istra postala del italske Desete province, Višnjan pa del agerja Poreštine. Iz tega časa izvira tudi njegovo ime Vicininanus, verjetno po kakšnem rimskem veteranu, ki je dobil ta latifunidij. Novejša zgodovina Višnjana se začne s propadom rimskega cesarstva in postavitvijo vasi, ki se je v naslednjih stoletjih posvečala poljedeljstvu in živinoreji. Prvi pisani dokument, v katerem se omenja Vissignano, je iz 13. stoletja. To je tudi obdobje prepirov o plačevanju tlake med zemljiškimi gospodi Poreča in Motovuna, kateremu je tedaj pripadalo širše področje Višnjana. Glede na to, da se je Motovun v 13. stoletju vdal Benetkam, je njegova usoda tesno povezana z njimi. Vrstijo se zemljiški gospodi, škofi in kapitani, piše v dokumentih beneških pisarjev. Prihod Turkov v 15. stoletju je spodbudil obnovo obzidja, kasnejši razvoj naselja pa je prekinila kuga, tako da je prebivalstvo ob koncu 16. stoletja zdesetkano. Beneška republika je zato tam naselila Hrvate, ki so zaradi turških vpadov pobegnili iz Dalmacije.

Pod avstrijsko upravo je Višnjan postal mesto. Določili so videz občinskega grba in začela se je gradnja nove večje cerkve na mestu stare, s pročeljem obrnjenim proti jugu, pred katerim je zgrajena velika občinska cisterna.
Drugo svetovno vojno je Višnjan preživel kot večji del Istre in dal svoje žrtve ter aktivno vpisal svoje ime v zgodovino pomembnih dogodkov in bitk. V naselju se nahajajo župnijska cerkev sv. Kvirika in Julite, 28-metrski zvonik, palača Sinčić, cerkvica sv. Antona Puščavnika s freskami in glagolskim napisom iz 14. stoletja ter mestna loža iz 17. stoletja.

Natisni stran Pošlji prijatelju