Kanfanar - Bale - Palud - Vodnjan - Brijuni - Fažana

Kanfanar

Čeprav številne najdbe iz prazgodovine, neolitska kultura, grobovi iz bronaste dobe, ostanki gradišč iz železne dobe, deli starih naselij Histrov na sedmih lokacijah, gradijo večplastno zgodbo o prvem in kasnejšem življenju v Kanfanarju, je v zgodovinskih zapisih najpomembnejša črtica o povezanosti Kanfanarja in Dvigrada. To je neločljiva vez že od srednjega veka. Zgodovina govori, da so prebivalci starodavnega Dvigrada, ko so bežali pred napadalci in boleznimi, ustanovili Kanfanar. S seboj so vzeli vse tisto, kar so imeli za dragoceno in sveto, na primer jambor za zastavo iz 15. stoletja, ki danes krasi trg, ali pa prečudovito prižnico v cerkvi sv. Silvestra. S širitvijo Kanfanarja je cerkvica iz 13. stoletja postala pretesna, zato so na tem mestu v 17. stoletju zgradili novo in večjo, danes župnijsko cerkev sv. Silvestra. Vanjo je iz dvigradske bazilike sv. Sofije prenesena omenjena prižnica, oprema, pohištvo in liturgični pribor. 

Kanfanar se je še bolj razvijal, ko je bila v času avstrijske vladavine zgrajena železniška proga do Pulja, kraj pa je dobil veliko in moderno postajo. Zgrajen je bil tudi odcep do Rovinja, tako da je Kanfanar postal edino železniško vozlišče v Istri.
V naselju je cerkev sv. Valentina iz 18. stoletja, ki je nastala na mestu starejše. Zunaj mesta je cerkev sv. Agate iz 12. stoletja z ohranjenimi freskami. Ob cesti proti Dvigradu so ostanki benediktinskega samostana z romansko-gotsko cerkvijo sv. Petronele.

Natisni stran Pošlji prijatelju