- Sečoveljske soline - Dolina Dragonje
- Sv. Peter - Nova vas - Padna
- Pomjan - Krajinski park: Kraški rob - Socerb
- Črni Kal - Osp - Kubed
- Momjan - Grožnjan - Pietrapelosa - Mirna
- Baštija - Kostanjica - Parenzana
- Oprtalj - Završje - Livade - Zrenj
- Istarske toplice - Motovunski gozd - Višnjan
- Jama Mramornica - Feštinsko kraljestvo - Jama Baredine
- Limski zaliv - Kloštar - Kontija - Dvigrad
- Kanfanar - Bale - Palud - Vodnjan - Brijuni - Fažana
- Svetvinčenat - Tinjan - Pićan - Gračišće
- Belaj - Šumber - Kožljak - Paz
- Čepićko polje - Kršan - Boljunski grad - Lupoglav
- Plomin - Kvarnerski zaliv - Brseč
- Krajinski park Učka - Mošćenice
Krajinski park Učka - Mošćenice
Mošćenice
Srednjeveško mestece se nahaja na visokem hribu vzhodnega pobočja Učke, s prekrasnim pogledom na Kvarner in otoke. Njegova zgodovina sega globoko v prazgodovinsko obdobje, ko so tu živeli Liburni, eno od ilirskih plemen, tako da se še danes to področje imenuje Liburnija. To so bili živinorejci in vešči pomorščaki, ki so z značilnimi hitrimi ladjami, liburnijami, povzročali težave znanim pomorščakom in bojevnikom.
Po Rimljanih v 7. stoletju so Liburnijo naseljevali Hrvati, po njihovem propadu pa je postala del nemškega cesarstva vse do začetka 19. stoletja.
Prvi avtentični podatek o Mošćenicah izvira iz 14. stoletja, ko se omenjajo kot samostojna komuna v lasti Kastavske gosposke.
V 17. stoletju so postale last jezuitov iz Reke in dobile mestni statut. Zanimivo je, da so vsi javni dokumenti, urbariji, notarski zapisi, statuti od 14. do 17. stoletja pisani v hrvaščini – v glagolici, ki je na istrsko-kvarnerskem področju doživela največjo uporabo in razcvet.
V mestu so številni kulturno-urbanistični spomeniki, vključno z župnijsko cerkvijo sv. Andreja, cerkvijo sv. Jerneja iz 17. stoletja in cerkvijo sv. Sebastijana iz 16. stoletja z značilnimi portiki ter hišami plemiških družin in mestnimi vrati.