Momjan - Grožnjan - Pietrapelosa - Mirna

Momjan

Danes porušen in v bršljan zarastel grad lahko le s težavo pričara moč in bogastvo življenja, ki ga je zaznamovalo. Zgrajen je bil nad breznom nad reko Dragonjo kot obramba pred sovražnikom, to vlogo pa je vztrajno opravičeval skozi stoletja. Najpomembnejše obdobje njegovega življenja je bil srednji vek, ko je bila Istra razdeljena med akvilejskimi patriarhi, Benetkami in goriškimi grofi in tako je živel med njihovimi neprestanimi boji za prevlado.
Momjan se kot vas omenja že v 11. stoletju. Prvotni obrambni stolp je postal grad v prvi polovici 13. stoletja, da bi skupaj s sosednim Kostelom ščitil območje pred piranskimi pretenzijami.

Momjanski lastniki, družina Woscalca Devinskega in sinovi, so bili znani po nezanesljivosti in izkazovanju pripadnosti, ki je bila odvisna od interesov. V to značilnost se je lepo vključila njihova nepresušna želja po političnih funkcijah, tako da so bili podestati v Piranu, Bujah, Poreču in Motovunu. Znani so bili po prepirih in spopadih s sosedi, najpogosteje zaradi posesti, prevlade in moči, zato so se pogosto vojskovali in menjavali strani med goriškimi grofi in oglejskimi patriarhi, enkrat na strani prvih, drugič na strani drugih.

Skoraj zakleto mesto je pogosto menjavalo lastnike, bilo je zastavljeno, vrnjeno, vedno pa pomembno in omenjano. Res da samo v darilnih in dedovalnih dokumentih. Prav tu so našli najstarejši izvod Istrskega razvoda v italijanščini.
S pojavom strelnega orožja je Momjan izgubil pomen obrambnega stolpa in postal stražarna. Čeprav je naravno zaščiten z globokim breznom, ki ga ločuje od planote, na kateri je nastala vas, je iz nekoliko višjega hriba sv. Mavra postal idealna topovska tarča.
V 16. stoletju ga je kupila družina Rota. Grad so temeljito prenovili in mu znotraj obzidja prizidali dve razkošni stavbi. Dvižni leseni most čez brezno je zamenjal lep kamniti, vhod je bil prezidan in okrašen z družinskim grbom. Takrat se je začel podroben popis posesti, znan kot Momjanski kastik, da bi lastniku dali na vpogled vse dobrine in pravice, ki mu pripadajo. Vse do 19. stoletja je imel grad imel rezdiencialno funkcijo, potem pa so ga grofje Rota prepustili zobu časa in se preselili v bolj udobno palačo v vasi. Poleg palače je zanimiva tudi župnijska cerkev sv. Mihaela iz 15. stoletja, ki hrani izjemno prižnico iz istega obdobja.

Danes v Momjanu na slavno preteklost spominja le ruševina gradu, ki ga s pripadajočimi stavbami imenujejo spodnje mesto. Bližnje območje je bogato z urejenimi vinogradi, ki na prisojnih straneh ustvarjajo čudovite slike, odsevajo bogastvo kraja in pečat marljivih ljudi. Nekaj ohranjenih mlinov, od nekdanjih 60, na izsušenem potoku priča o bajeslovni pokrajini in pravljici, ki se je spletla ob istrskih rekah.

Natisni stran Pošlji prijatelju