- Sečoveljske soline - Dolina Dragonje
- Sv. Peter - Nova vas - Padna
- Pomjan - Krajinski park: Kraški rob - Socerb
- Črni Kal - Osp - Kubed
- Momjan - Grožnjan - Pietrapelosa - Mirna
- Baštija - Kostanjica - Parenzana
- Oprtalj - Završje - Livade - Zrenj
- Istarske toplice - Motovunski gozd - Višnjan
- Jama Mramornica - Feštinsko kraljestvo - Jama Baredine
- Limski zaliv - Kloštar - Kontija - Dvigrad
- Kanfanar - Bale - Palud - Vodnjan - Brijuni - Fažana
- Svetvinčenat - Tinjan - Pićan - Gračišće
- Belaj - Šumber - Kožljak - Paz
- Čepićko polje - Kršan - Boljunski grad - Lupoglav
- Plomin - Kvarnerski zaliv - Brseč
- Krajinski park Učka - Mošćenice
Plomin - Kvarnerski zaliv - Brseč
Brseč
Visoko na strmi skali, 157 m nad morjem, se srednjeveško mesto prebuja z očarljivim pogledom. Takšen pa je tudi pogled nanj. Videti je mogoče Cres, Unije, Susak in Učko. Prvo življenje je datirano v prazgodovino, prvi pisana omemba mesta v 11. stoletje. Obroč liburnijskega gradišča je prepoznaven v današnji zasnovi Brseča, bil je podlaga pri izgradnji srednjeveških in novoveških stolpov in obzidja. V obodnih hišah so vgrajeni ostanki utrdbe in gradu zemljiških gospodov. Mesto je v celoti zaščiteno kot spomenik kulture.
V srednjem veku je pripadel puljskemu škofu, devinskim gospodom, goriškim grofom ter na koncu Pazinski kneževini. V začetku 17. stoletja ga je prizadela uskoška vojna.
Sakralno lepoto opisuje masivni zvonik župnijske cerkve, ki je imel obrambno vlogo, župnijska cerkev sv. Jurija s poznogotskimi freskami ter lesoreznimi oltarji in oltarnimi palami iz 17. stoletja ter romanska cerkev sv. Štefana na pokopališču. Na vrhu skale nad brseško obalo dominira cerkev sv. Marije Magdalene iz 15. stoletja.
Mestece je rojstni kraj pisatelja Eugena Kumičića, ki je mesto opisal v svojih velikih delih.