- Sečoveljske soline - Dolina Dragonje
- Sv. Peter - Nova vas - Padna
- Pomjan - Krajinski park: Kraški rob - Socerb
- Črni Kal - Osp - Kubed
- Momjan - Grožnjan - Pietrapelosa - Mirna
- Baštija - Kostanjica - Parenzana
- Oprtalj - Završje - Livade - Zrenj
- Istarske toplice - Motovunski gozd - Višnjan
- Jama Mramornica - Feštinsko kraljestvo - Jama Baredine
- Limski zaliv - Kloštar - Kontija - Dvigrad
- Kanfanar - Bale - Palud - Vodnjan - Brijuni - Fažana
- Svetvinčenat - Tinjan - Pićan - Gračišće
- Belaj - Šumber - Kožljak - Paz
- Čepićko polje - Kršan - Boljunski grad - Lupoglav
- Plomin - Kvarnerski zaliv - Brseč
- Krajinski park Učka - Mošćenice
Plomin - Kvarnerski zaliv - Brseč
Kvarnerski zaliv
Ta eksotična mešanica Mediterana in gorovja se nahaja na severnem Jadranu, med polotokom Istra in severnim Hrvaškim primorjem. Morje v njem je razmeroma globlje od odprtega zgornjega Jadrana, ki ga obilno zasipajo z blatom Po in ostale italijanske reke ter je zaradi tega tudi bolj plovno.
Pomembnost Kvarnerja kot povezovalne regije med Sredozemljem in srednjo Evropo se odraža še danes. Že v prazgodovini so se tu naselili Liburni in ustanovili trgovske vezi. Številni spomeniki iz rimskega obdobja govorijo o vplivu, ki ga je močna kultura imela na tem področju. Skozi stoletja so se tu menjavali števili vladarji, Kvarner se je delil in spreminjal. O prihodu Hrvatov govori eden izmed najpomembnejših spomenikov hrvaškega jezika, Baščanska plošča, ki so jo našli na otoku Krku, iz leta okoli 1100.
Skozi zgodovino je pomemben vpliv imela Avstro-Ogrska, v času njene uprave pa so se tu gradile poletne vile za bogato aristokracijo, zato so z njo povezani prvi začetki turizma na Kvarnerju.