Plomin - Kvarnerski zaliv - Brseč

Plomin

V gradišču, ki se je nahajalo na tem mestu, so že v 2. tisočletju pr. n. št. živeli Liburni, starodavni morjeplovci in gusarji. Prihod Rimljanov je prinesel boje za prevlado, zato se je življenje preselilo v Plominski zaliv. Zaradi pomembnosti Plomina, tedanje Flanone, je celotni Kvarner dobil ime Sinus Flanaticus. Tedanje prebivalstvo je, tako kot preostanek Istre, pod rimskim vplivom prevzelo verovanje v njihova božanstva, zato iz tistega časa datira relief poganskega boga Silvana, zaščitnika flore in favne, ki se danes nahaja na cerkvi sv. Jurija.

Po padcu Rima so Plominu vladali Vzhodni Goti, Bizantinci in Langobardi. V srednjem veku so se prebivalci zaradi varnost znova preselili na mesto prazgodovinskega gradišča in današnjega Plomina. Prihod Frankovv 8. stoletju je prinesel fevdalizem, v Istri pa se stalno naseljujejo Hrvati. Od 13. stoletja je Plomin pod oblastjo oglejskega patriarhata, od 15. stoletja pa pod Beneško republiko. Takrat je postala najbolj izpostavljena beneška utrdba na vzhodni obali Istre in prostor številnih spopadov, ki je bil težko prizadet ob koncu 16. stoletja pod napadom uskokov. Po padcu Benetk v 18. stoletju je bil Plomin francoski in zatem avstrijski. Prva svetovna vojna je prinesla italijansko okupacijo, v času druge pa so ga zasedli nemški vojaki.

Razburkano zgodovino lahko razberemo v starem mestu, kjer so ostanki obzidja in utrdb od 12. do 14. stoletja in od 16. do 17. stoletja ter številne stavbe z ohranjenimi renesančnimi in baročnimi značilnostmi, mestna loža ter idilične uličice. Tu je še cerkvica sv. Jurija Starega iz 11. stoletja s poznoantičnim reliefom boga Silvana in glagolskim spomenikom – Plominskim napisom. On njej je ohranjen romanski zvonik. Župnijska cerkev Blažene Device Marije je iz 15. stoletja, ponaša se z gotskim razpelom, kamnito kustodijo z glagolskim napisom, lesenimi svetniškimi skulpturami ter oltarjem iz 17. stoletja.

Natisni stran Pošlji prijatelju