Svetvinčenat - Tinjan - Pićan - Gračišće

Gračišće

Čeprav je bil kraj naseljen še pred razcvetom rimskega cesarstva, so mu današnje ime dali Slovani med naseljevanjem v 6. in 7. stoletju. Njihovo kulturno dediščino opazimo v imenu hriba Perunčevac, ki je poimenovan po slovanskem bogu Perunu, in tudi v tisočletnem čaščenju Svantovida, iz katerega, domnevno, izvira krščanski sv. Vid, zavetnik gračiške župnije.
Mesto je bilo nekoč obdano z obzidjem, od katerega je na vzhodnem delu ostal le stolp iz 15. stoletja. Že takrat so v Gračišću živeli svobodni kmetje, plemiči s hrvaškimi priimki. Večji del stanovanjskih hiš na časovni trak vpisujejo vklesani datumi iz 15. stoletja. Gračišće je bilo dolga stoletja priljubljena poletna rezidenca pićanskih škofov, ki so tu imeli svojo palačo. Takrat je bila razvita komunska uprava na čelu z županom, sodniki in starostami – svetniki. Naselje, obdano z zelenjem in bogato arhitekturno dediščino, se nahaja na skali ned Čepićkim poljem, s katere se odpira prečudovit pogled na okoliške griče, Učko, Julijske Alpe in Dolomite. Prav tu, med Gračišćem in Pićnom, počiva 570 ha zaščitene pokrajine z nenavadnimi geološkimi značilnostmi, kjer je raznolikost podlage, laporja in apnenca ustvarila nenavadno razčlenjen relief: v laporjih so oblikovane doline potokov, medtem ko trdnejši apnenec gradi višje hribe in zaobljene vrhove, ki dominirajo nad rajsko pokrajino. Ne smemo pozabiti niti jame Bregi, ki je najdaljši istrski speleološki objekt. Dokumentirana je do dolžine 2.045 m in je še vedno zaprta za javnost.
K lepoti Gračišća prispeva tudi posebna arhitektura.

V naselju je cerkev sv. Marije iz 15. stoletja s freskami in romanskim razpelom iz začetka 13. stoletja, cerkev sv. Antona Padovanskega iz 14. stoletja, nekdanja škofovska kapela ter cerkev sv. Pankracija iz 15. stoletja. Župnijska cerkev sv. Vida, Modesta in Krescencije iz 17. stoletja hrani kip sv. Vida z maketo, ki iz perspektive prikazuje mesto v 15. stoletju. Zvonik, visok 30 metrov, izvira iz 13. stoletja.

Palača družine Salamon iz 16. stoletja je lep primer beneške gotike.
V bližini je steza sv. Simona, dolga 11 kilometrov, na kateri se nahaja cerkvica sv. Štefana in Marije Magdalene iz 15. stoletja.

Natisni stran Pošlji prijatelju