- Sečoveljske soline - Dolina Dragonje
- Sv. Peter - Nova vas - Padna
- Pomjan - Krajinski park: Kraški rob - Socerb
- Črni Kal - Osp - Kubed
- Momjan - Grožnjan - Pietrapelosa - Mirna
- Baštija - Kostanjica - Parenzana
- Oprtalj - Završje - Livade - Zrenj
- Istarske toplice - Motovunski gozd - Višnjan
- Jama Mramornica - Feštinsko kraljestvo - Jama Baredine
- Limski zaliv - Kloštar - Kontija - Dvigrad
- Kanfanar - Bale - Palud - Vodnjan - Brijuni - Fažana
- Svetvinčenat - Tinjan - Pićan - Gračišće
- Belaj - Šumber - Kožljak - Paz
- Čepićko polje - Kršan - Boljunski grad - Lupoglav
- Plomin - Kvarnerski zaliv - Brseč
- Krajinski park Učka - Mošćenice
Svetvinčenat - Tinjan - Pićan - Gračišće
Tinjan
Zgodovina mesta se začne okoli davnega leta 1500 pr. n. št., o čemer priča grobnica na hribčku sv. Špete. V rimskem obdobju je šla tu cesta, ki je povezovala Poreč s Pazinom. Področje Tinjana je bilo verjetno kot nagrada dodeljeno rimskem vojaku, današnje ime pa so mu dali Slovani.
V srednjem veku mu je usodo določila poroka, s katero je skupaj s pazinskim Kaštelom prešel v last goriških grofov. Njim je dobro služil: tinjanska utrdba je čuvala pogosto napadano zahodno mejo posesti oglejskega patriarha, tako kot je od 14. stoletja do prihoda Napoleona novim lastnikom, cesarski družini Habsburg, branila vročo mejo Pazinske grofije z beneškim posestvom. Čeprav na meji, Tinjan ni bil navadna utrdba, temveč se je že od 16. stoletja omenjal kot mesto.
Bil je obdan z okopom, čez katerega so v mesto vodila edina vrata z dvižnim mostom. Imel je tudi ložo, pred katero je bil sramotilni steber. Glavna ulica je bila naseljena z obrtniki, stražarji in trgovci. Malo ljudi ve, da je v 15. stoletju zgrajen tudi podzemni del Tinjana, ki je s hodniki povezoval vse pomembnejše dele naselja.
Županska miza v Tinjanu je priča srednjeveške lokalne samouprave. Za njo so v senci koprivovca (ladonje) župan in mestni svet odločali o vseh pomembnejših vprašanjih skupnosti. Sicer pa je Tinjan poleg Grašiča v srednjem veku spadal med najbogatejše kraje Istre.
Mesto neguje tradicijo kovaške obrti, zato redno poteka razstava kosirjev in ostalih izdelkov kovačev iz cele Istre. Znan je po številnih suhozidnih kažunih in po njihovi nenavadni kvadratni obliki.
V novejšem času posebno promovirajo istrski pršut, ki postaja zaščitni tinjanski izdelek.
O bogati zgodovini pripovedujejo županska miza pod koprivovcem, župnijska cerkev sv. Simona in Judeža apostola iz 18. stoletja z 28 m visokim zvonikom, ki se po nazobčanem nadzidku razlikuje od ostalih istrskih zvonikov in naredi pogled na Tinjan posebnim. Cerkvica sv. Križa je zgrajena ob koncu 13. stoletja izven naselja, ob cesti.
Treba je poudariti, da je Tinjan rojstni kraj znanega jezikoslovca in leksikografa Josipa Voltića, avtorja trojezičnega Ričoslovnika, ki so ga leta 1803 izdali na Dunaju. Tu se je šolal tudi istrski in tržaški škof Juraj Dobrila, ki je po rodu iz bližnjega Ježenja.
Natisni stran Pošlji prijatelju