Koštabona
To mesto nad reko Dragonjo je od nekdaj nadziralo njen tok. Nekoč ena izmed glavnih trgovskih poti je danes meja med Hrvaško in Slovenijo. Po mnenju arheologov se je organizirano življenje začelo že v prazgodovini, a toponim rimskega izvora Castrum Bonae potrjuje življenje v antiki. Njegova strateška pomebnost je očitna, ker je njegova pozicija odlična za nadzor trgovske poti v dolini reke Dragonje in zato ni čudno, da je bilo že takrat utrjeno, kot govori prvi del imena. Drugi del naj bi izhajal iz domneve, da je tu obstajal tempelj Bone, rimske boginje plodnosti, čeprav ga niso našli.
Darilna pogodba iz leta 1186 potrjuje, da je leta 1028 Konrad II., poglavar Svetega rimskega cesarstva, daroval kraj Costa Bonae oglejskemu patriarhu. Patriarhi so ga uživali skoraj 200 let ter ga potem darovali plemičem Verzi iz Kopra.
Najstarejše ohranjene cerkvene stavbe so bile postavljene šele v 15. stoletju. Župnijska cerkev sv. Kozme in Damijana iz leta 1446 ima pravokotni tloris in globok poligonalni in poslikani prezbiterij, ki je zvezdasto obokan. V 18. stoletju je bila barokizirana. Cerkev sv. Andreja je pokopališka cerkev, oblikovana podobno kot župnijska. V središču mesta je leta 1742 zgrajena cerkvica, posvečena blaženemu Eliji diakonu z osupljivim glavnim portalom, okrašenim s skulpturami.
O Koštaboni 18. stoletja se piše kot o malem naselju z okoli 30 ognjišč. Že v naslednjem stoletju mesto prosperira s prodajo lesa Avstrijcem za izdelavo ladij. Oblika naselja še danes kaže na to, da je bilo nekdaj obzidano.
Obiščite:
Koštabona je znana kot začetek turistične rute Pot vodnih virov ter je tudi tako možno spoznati okolico mesta.
Zanimivosti:
Po lokalni tradiciji je cerkev posvečena bl. Eliji postavljena na mestu njegove rojstne hiše iz 1. stoletja ter da je cerkev posvečena svetnikoma – zdravnikoma Kozmi in Damijanu postavljena na mestu poganskega, predkrščanskega svetišča, posvečenega boginji zdravja – Boni Dei.
