•  
•  
•  
•  
•  
•  
•  
•  
•  

Oprtalj

Težko bomo za Oprtalj, še eno utrjeno mesto na hribu, našli atraktiven uvod. Kljub temu da je v obdobju blagostanja bil privlačen, je sedaj neupravičeno zanemarjen ter se ga turistične ture po srednjeveških mestecih, ki so lačne atrakcij, v glavnem izogibajo, čeprav se njegov razvoj ne razlikuje od ostalih mest iste skupine.
Tudi tukaj se ob najdbi prazgodovinske keramike da zaključiti, da je bilo naselje formirano na zravnanem vrhu griča na severni strani reke Mirne. Življenje se nadaljuje tudi v antiki, za njeno pozno fazo, na pragu srednjega veka, pa je možna lahko domnevamo, da se je prebivalstvo zbralo v utrjenem zatočišču na lažje branljivi vzpetini ter da je to naselje postopno preraslo v kaštel razvitega srednjega veka.
Kot Castrum Portulense se v pisnih virih prvič omenja leta 1102, ko ga formalno upravlja oglejski patriarh. Ohranjen stavbni fond iz tega obdobja je omejen na ostanke obrambnega obzidja in dele stare župnijske cerkve sv. Jurija, ki so vidne v spodnjem delu severnega zidu.
Benečani so Oprtalj zavzeli leta 1421 in ga vključili v obrambni sistem svojih posesti v Istri. Najosupljivejše pričevanje utrjevanja in širitve obzidja je vsekakor stolp mestnih vrat, enako pa je pomemben tudi kvadratni stolp pod župnijskim uradom, ki je bil kasneje spremenjen v stanovanjski prostor. Znotraj obzidja je nedaleč od vhoda v mesto bila zgrajena loža, na osrednjem trgu fontik, a namesto stare župnijske cerkve se začenja gradnja nove triladijske s križno-rebrastim in zvezdastim obokom ter globokim poligonalnim prezbiterijem, katerega elemente bodo okrasili podpisani kranjski kamnoseki. Zanimivost njihovih reliefov se ne ustavi na upodobitvah svetnikov. Prepoznamo tudi posvetne osebe– viteza, gozdnega človeka, črnca. Cerkev je posvečena leta 1526, v času, ko se v ostalih mestih že zdavnaj gradijo renesančne stavbe, zato je nenavadno oprtaljsko vztrajanje pri načelih že preživelega gotskega sloga. Niti deset let kasneje je bila urejena še ena cerkev, sv. Roka, ki jo je poslikal Anton iz Padove, ne vedoč, da se bo v naslednjih stoletjih spremenila v mavzolej bogatih oprtaljskih družin.
Ob župnijski cerkvi je leta 1471 zgrajena mestna hiša, isto letnico pa je navedel mojster Klerigin III iz Kopra kot leto dokončanja poslikave v cerkvi sv. Marije zunaj mesta, kjer poleg njega delujejo še trije slikarji. Nenavadno je videti številko ob imenu nekega mojstra, na tako nomenklaturo smo navajeni le pri plemstvu. Razlog za to je isto ime celo treh rodbinsko povezanih mojstrov iz Kopra, ki so delovali na istem področju.
Nadaljnji razvoj Oprtlja je določila gradnja mestnih palač, in tudi obzidava podzidja. Posebno je impresivna postavitev dodatnega obrambnega sistema, veličino tega posega pa lahko dojamemo, če pogledamo bastion na vhodu v Oprtalj.
Novi razmah na javnih stavbah bo Oprtalj doživel šele v 18. stoletju. Takrat se obnavlja pročelje župnijske cerkve, dokončuje zvonik, prezidavajo mestna vrata, a na potezi obrambnega obzidja se gradi monumentalna palača Milossa. Leta 1765 je na mestu starejše zgrajena nova mestna loža, baročna in najlepša v Istri.
V okolici se v poznem 19. stoletju gradijo historicistične vile, kot je hiša Timeus zraven šole ali hiša Corazza v Livadah. Naslednji pomembnejši znaki želje po prebivanju v Oprtlju so očitne le v zadnjih letih, v obliki posameznih obnov zgodovinskih objektov dvomljive uspešnosti.