Pazin

Nahaja se v osrednji Istri in je formalno središče Istrske županije. Čeprav ni sledu o prazgodovinski in antični naseljenosti, obstaja možnost, da je jedro naselja nastalo še pred prvo pisno omembo leta 983.
Če obiščemo Castrum Pisinum ali pazinski Kaštel (Grad), ta predmet davne cesarske darilne pogodbe poreškem škofu, bomo opazili, da gre za dobro branjeno utrdbo, ki se nahaja na strmi skali nad reko Pazinčico. No, njena prvotna oblika se je nekoliko razlikovala od današnje. V literaturi je prva utrdba opisana kot podolgovata stavba z dvema nadstropjema, ob kateri sta zgrajena stolp in cerkvica z majhnim zvonikom. Mogoče ga v tej obliki leta 1175 od poreških škofov prevzame njegov novi upravitelj Menhard Schwarzenburški, ampak o tem ni zadosti podatkov. Znano je, da je Menhardova hči Kaštel prinesla v družino Goriških grofov, katerih last je ostal do leta 1374, ko so ga prevzeli novi gospodarji – družina Habsburg.

Še iz časa Menhardove vladavine je Pazin središče mogočne Pazinske kneževine, ki je svojčas zajemala celo osrednjo Istro in tudi področje od plominskega zaledja, preko Čičarije, vse do Trsta. V obdobju njenega razcveta se krepijo tudi mesteca v okolici, kot so Trviž, Beram, Lindar, Pićan, Gračišće, celo do te mere, da je, naprimer, Gračišće v 15. stoletju po ekonomski moči prehitelo sam Pazin.

Ne glede na ekonomske pokazatelje je bil Pazin zelo dobro obranjen, ni ga mogla zavzeti niti mogočna beneška vojska leta 1510. Nekaj desetletij kasneje je bil Kaštel temeljito preoblikovan in ta videz je v glavnem obdržal do danes.
Skozi zgodovino se ne širi samo Kaštel, temveč tudi naselje ob njem. Prvotno se gradijo hiše na samem hrbtu Pazinske jame in tik ob utrdbi. S svojo pozicijo in oblikovanjem daje slutiti, da niso imele samo stanovanjsko, temveč tudi obrambno funkcijo. Južno od Kaštela je formiran drugi stanovanjski blok – Buraj. Še danes je v tem delu mesta moč prepoznati hiše iz 15. in 16. stoletja. Naprej od Kaštela, proti vzhodu, je zgrajena župnijska cerkev sv. Nikolaja, ob kateri je danes mestno pokopališče, tako da je na tej liniji grupiran tretji stanovanjski blok, ki ga tvorijo ljudske in obrtniške hiše. Čeprav se je njihova gradnja začela v 15. stoletju, so danes v glavnem prepoznavne tiste iz 17. - 19. stoletja.

Cerkev sv. Nikolaja se v dokumentih prvič omenja leta 1266. Tej stari enoladijski stavbi je v sredini 15. stoletja dozidan velik gotski večkotni prezbiterij z zvezdasto rebrastim obokom, ki ga je okoli leta 1470 poslikal anonimni mojster iz kroga Jakoba Sunterja, znan tudi kot mojster Leonard iz Brixna, pod vplivom likovnih predlog Bibliae Pauperum iz 15. stoletja. Te freske so eden najlepših primerov stenskega slikarstva v Istri.
Kmalu po prezidavi župnijske se je začela gradnja frančiškanske cerkve v obdobju 1463 – 1477 leta, medtem ko je bil samostan dokončan leta 1484. Njegov videz se je, tako kot pomen, spreminjal skozi stoletja. Tu danes prebivata le dva patra, medtem ko je nekoč v sklopu samostana delovala knjižnica, lekarna, bolnišnica in celo kirurg.
V 17. stoletju Habsburžani formalno zapustijo Pazin in Kaštel prodajo družini Montecuccoli iz Modene. Ta vlada Pazinski kneževini vse do njene ukinitve leta 1848, a ima Kaštel v lasti do leta 1945.

Po kratki francoski vladavini v začetku 19. stoletja je Pazin prevzela Avstrija in ga spremenila v upravno središče Istre. Celo 19. stoletje je mesto zaznamovala intenzivna gradnja javnih stavb in povezovanje z železniškimi trasami. Marsikatera od teh stavb je bila porušena v bombardiranju leta 1943, zato v urbanem tkivu danes zaznamo številne zelene površine. Kaštel je preživel tudi ta napad iz zraka ter ga danes uporabljajo Etnografski muzej, Muzej mesta Pazin in Državni arhiv v Pazinu.

Natisni stran Pošlji prijatelju